Bruselj na nezadovoljstvo in vse bolj ostro razpravo odgovarja s strateškim dialogom o prihodnosti evropskega kmetijstva, katerega namen je najti skupno vizijo.
Kmetje so v zadnjih mesecih in tednih s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo zasedli avtoceste in ulice mest v številnih članicah EU. Nezadovoljni so predvsem z odločitvami nacionalnih oblasti in svojim položajem. Nezadovoljstvo pa se prav tako krepi zaradi pretirane regulacije, tudi na evropski ravni, in strogih okoljskih zahtev, za katere številni krivijo Bruselj.
Sledi pregled protestov in razlogov zanje po posameznih članicah, ki je nastal kot tematski prispevek v okviru projekta evropskih tiskovnih agencij Evropsko novinarsko središče (ENR). Pri pripravi prispevka so poleg Slovenske tiskovne agencije STA sodelovale francoska AFP, italijanska Ansa, romunska AGERPRES, avstrijska APA, bolgarska BTA, nemška dpa in španska EFE.
Najbolj po Evropi odmevajo protesti nemških kmetov, ki jih je razburil predvsem načrt zvezne vlade, da odpravi davčne olajšave za dizelsko gorivo za kmetijstvo, ki veljajo že več kot 70 let. Oblasti so sprva nameravale subvencije ukiniti naenkrat, zaradi pritiskov pa so se odločile storiti to postopoma. Kmetov tudi to ni pomirilo.
Tako protestirajo že več tednov, med drugim z množičnimi demonstracijami v več mestih, v okviru katerih so blokirali ceste s traktorji in drugo mehanizacijo. V petek pa se jih je več kot 300 zbralo pred sedeži koalicijskih strank.
Nemške kolege so s prižiganjem ognjev podprli slovenski kmetje, ki so se sicer na ulice odpravili lansko pomlad. Od nove kmetijske ministrice Mateje Čalušić zahtevajo izpolnitev svojih zahtev.
Ta teden so se v litovski prestolnici Vilnius zbrali kmetje s približno 1300 traktorji. Zahtevali so boljše cene, nižje davke na gorivo, poenostavitev zakonodaje ter prepoved tranzita ruskega žita čez litovsko ozemlje.
Na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji pa se je "obup" kmetov in proizvajalcev okrepil predvsem zaradi nepravične konkurence iz Ukrajine. Odprava carin na ukrajinsko žito, ki jo je EU uvedla spričo ruske agresije na Ukrajino pred skoraj dvema letoma, je močno znižala cene žita, vplivala pa je tudi na notranje trge teh držav.
Na Poljskem so se kmetje združili z avtoprevozniki in blokirali mejne prehode z Ukrajino. V začetku meseca so po dogovoru z vlado proteste prekinili.
V Romuniji pa so se protesti začeli v začetku januarja. Več sto traktorjev in tovornjakov je blokiralo promet na mejnih prehodih in s tem oteževalo prihod tovornjakov z žitom iz Ukrajine. V Bolgariji sta se medtem predsednik vlade Nikolaj Denkov in kmetijski minister Kiril Vatev sestala s združenjem proizvajalcev in kmetijsko zbornico, da bi odgovorili na njihove zahteve z novembrskih protestov.
Jeza kmetov prav tako narašča v Franciji, kar predstavlja enega prvih večjih izzivov nove francoske vlade pod vodstvom Gabriela Attala iz vrst stranke Preporod predsednika Emmanuela Macrona. V pripravi je zakonodajni sveženj, ki odgovarja na nekatere zahteve kmetov, a je vlada njegovo predstavitev preložila.
Nekaj ukrepov je sicer Attal predstavil v petek, ko je napovedal, da bo vlada "naredila konec" naraščajočim cenam dizelskega goriva za uporabo v kmetijstvu. Med drugim je napovedal tudi ustanovitev posebnega sklada za pomoč rejcem z obolelo živino, zmanjšanje administrativnih obremenitev za kmete in dodatne subvencije za organsko kmetovanje.
Ob tem se je v nekaterih državah, med drugim v Nemčiji in Franciji, razvnela razprava, v kolikšni meri skrajno desne stranke izkoriščajo proteste za pridobivanje podpore pred junijskimi evropskimi volitvami.
V Franciji je na primer vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor Jordan Bardella opozoril na naraščajočo jezo proti "Evropski uniji in Macronovi Evropi", ki da želita "smrt našega kmetijstva".
V Avstriji, kjer bodo jeseni še nacionalne volitve, pa so skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ) organizirali proteste kmetov. Kmetijsko združenje desnosredinske Ljudske stranke (ÖVP) je Svobodnjake obtožilo instrumentalizacije kmetov za strankarske interese.
Za podporo prebivalcev s podeželja si sicer pred evropskimi volitvami prizadevajo tudi v drugih političnih skupinah. Francoska evroposlanka Anne Sander iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) meni, da je treba okoljske cilje prilagoditi gospodarskemu položaju. Pedro Marques iz vrst socialistov in demokratov (S&D) pa trdi, da zavzemanje za zeleni prehod ne pomeni nasprotovanja kmetijstvu, ga je pa treba podpreti.
Težave kmetov in vse bolj razgreto razpravo o prihodnosti kmetijstva v okviru okoljskih ciljev želi Bruselj nasloviti s strateškim dialogom, ki se je začel v četrtek.
Gre za pobudo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki si želi "manj polarizacije in več dialoga". V dialogu sodelujejo predstavniki kmetov, podeželskih skupnosti, industrije, okoljevarstvenikov, potrošnikov, finančnega sektorja in akademikov.
Cilj je, da bi do konca poletja določili skupno vizijo za evropsko kmetijstvo, da bi se to lahko soočilo z izzivi, ki so pred njim. Von der Leyen zagotavlja, da bo Bruselj upošteval predloge.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
