Zakonodaja za delavce, ki delajo prek spletnih platform, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, prinaša pa tudi večjo preglednost delovanja platform.
Potem ko do zadnjega ni bilo jasno, ali bodo članice podprle predlog direktive o platformnih delavcih, je ta prejel zadostno podporo. Dogovor sta podprli tudi Estonija in Grčija, ki sta se 16. februarja na glasovanju o dogovoru s parlamentom vzdržali. Njuna predstavnika sta v razpravi napovedala podporo "v duhu kompromisa".
Nemški minister Hubertus Heil iz vrst socialdemokratov (SPD) je medtem dejal, da je Nemčija zaradi nesoglasij znotraj vladne koalicije še naprej vzdržana.
Pri nasprotovanju vsaj zaenkrat vztraja Francija. Namestnik francoskega stalnega predstavnika pri EU Cyril Piquemal je sicer poudaril, da so pripravljeni na uradnem glasovanju podpreti zakonodajo, če bodo v prihodnjih dneh vanjo vključena določena pojasnila glede domneve obstoja delovnega razmerja.
Slovenski minister za delo Luka Mesec je v razpravi podprl dogovor. Poudaril je, da sta poleg pravne domneve pomembni tudi preglednost platform in algoritmov, na podlagi katerih te platforme delujejo.
"Dogovor o direktivi o platformnem delu je eden izmed pomembnejših, pri katerem sem kot minister sodeloval na ravni EU. Zato me dokončna podpora navdaja s posebnim veseljem. Gre namreč za direktivo, ki bo izboljšala položaj delavcev, ki delajo prek Uberja, Wolta, Glova ipd," so Meščeve besede navedli na ministrstvu.
Belgijski minister za delo Pierre-Yves Dermagne in evropski komisar za delovna mesta Nicolas Schmit pa sta današnjo potrditev na Svetu EU označila za zgodovinsko. Dermagne je poudaril, da so si od začetka na komisiji in na Svetu EU prizadevali zagotoviti gospodarsko rast platform in obenem dostojne pogoje dela.
Da bodo imeli koristi od zakonodaje tako platforme kot delavci, je v odzivu poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Začasni dogovor, ki ga je belgijsko predsedstvo Sveta EU v imenu članic z Evropskim parlamentom doseglo 8. februarja, za posameznike, ki delajo prek digitalnih platform, uvaja domnevo obstoja delovnega razmerja, ki jo bo mogoče učinkovito izpodbijati. Pogoje bo določila vsaka članica posebej.
Direktiva prinaša tudi zagotovila, da platformni delavci ne bodo mogli biti odpuščeni na podlagi odločitve, ki jo bo sprejel algoritem ali sistem za samodejno odločanje. Platforme bodo morale zagotoviti, da bo pomembne odločitve, ki neposredno vplivajo na delavce, nadzoroval človek.
Z novimi pravili pa bodo delavci bolje zaščiteni tudi na področju varovanja osebnih podatkov. Platforme med drugim ne bodo smele obdelovati določenih podatkov, kot so izmenjava zasebnih sporočil s kolegi.
Zakonodajo bosta morala zdaj Svet EU in Evropski parlament še dokončno potrditi, po uradnem sprejetju pa bodo imele članice dve leti časa za prenos v nacionalno zakonodajo.
Študija Evropske komisije iz leta 2021 ugotavlja, da sektor platformnega dela zaposluje več kot 28 milijonov ljudi, pri čemer bo njihovo število do leta 2025 po pričakovanjih naraslo na 43 milijonov. Trenutno bi bilo lahko kljub obstoju delovnega razmerja samozaposlenih najmanj 5,5 milijona delavcev.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
