S tem želijo preprečiti destabilizacijo trga EU, izvoz žita, ki ga je Rusija nezakonito pridobila na ozemlju Ukrajine, pa tudi omejitev ruskih prihodkov od izvoza žita za financiranje agresije na Ukrajino.
Bruselj med drugim predlaga zvišanje carin za žita - na primer pšenico, rž, ječmen, oves in koruzo - oljna semena in plodove, pa tudi določene žitne izdelke. Poleg tega pa še za rastlinske materiale za pletarstvo, masti in olja živalskega in rastlinskega izvora ter pripravljeno krmo za živali.
Odvisno od proizvoda predlagajo zvišanje na 95 evrov na tono ali zvišanje dajatve ad valorem na 50 odstotkov od vrednosti blaga. S tem bi bile po navedbah komisije carine dovolj visoke, da bi odvračale uvoz v EU. Poleg tega Rusija in Belorusija ne bi imeli dostopa do evropskih kvot v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki prinašajo ugodnejšo carinsko obravnavo določenih proizvodov.
S temi ukrepi bi po navedbah Evropske komisije preprečili destabilizacijo trga EU, ki bi jo lahko povzročilo nadaljnje obsežnejše preusmerjanje ruskih proizvodov nanj. Obenem bi Rusiji otežili izvažanje nezakonito pridobljenega žita, pridelanega na ukrajinskem ozemlju. Predlagane carine bi zagotovile, da te nezakonite aktivnosti ne bi bile več dobičkonosne.
Moskvi pa želijo preprečiti še, da bi služila na račun izvoza žita v EU in s tem financirala svojo vojaško agresijo na Ukrajino. Lani je namreč izvozila za 1,3 milijarde evrov žita.
"Uvedbo carin predlagamo, da bi omejili vse večje tveganje za naše trge in kmete. Zmanjšale bodo rusko izkoriščanje EU v korist njenega vojaškega stroja. Obenem ostajamo zavezani zagotavljanju prehranske varnosti po svetu, predvsem v razvitih državah," je ob predstavitvi predloga povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Izvoza v tretje države naj namreč carine ne bi prizadele, navajajo na komisiji.
Predlog bo zdaj obravnaval Svet EU, v katerem so države članice. Ko ga bo ta sprejel, bodo začele višje carine veljati takoj.
