Na slovensko-hrvaškem forumu v Opatiji sta Alenka Bratušek in njen hrvaški kolega Oleg Butković naštela večje gradbene projekte v obeh državah in izpostavila pomen panoge za gospodarski razvoj.
"Trajnostna logistika predstavlja hrbtenico gospodarstva, logistika ter železniški in cestni promet pa so neločljivo povezani in predvsem v službi gospodarstva, ki ima svoje zahteve in pričakovanja," je v Opatiji poudarila Bratušek.
Ministrstvo po njenih besedah pozornost namenja pretežno razvoju, modernizaciji in vzdrževanju konkurenčne javne prometne infrastrukture, ki bo gospodarstvu omogočila učinkovito načrtovanje oskrbnih verig in konkurenčne prednosti na trgu.
Slovenija je po njenih besedah trenutno izjemno aktivna na področju investicij v železniško in cestno infrastrukturo. "Letno v Sloveniji namenimo okoli 300 milijonov evrov v posodobitev železniške infrastrukture, v polnem zagonu je izgradnja drugega železniškega tira od Divače do Kopra, v teku je že gradnja novega potniškega centra Ljubljana," je izpostavila.
V pripravi je tudi drugi investicijski cikel, ki predstavlja nadgradnjo obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa predvsem v območju ljubljanske urbane regije ter gradnjo novih prog v smislu konkurenčnega železniškega prometa.
"Načrtuje se gradnja dvotirnosti in elektrifikacije na dolenjski progi, najprej do Ivančne Gorice, nato do Novega mesta, dvotirnost na kamniški progi, dvotirnost na gorenjski progi najprej do Kranja oziroma Naklega, nato do Jesenic. Načrtuje se povečanje hitrosti na obstoječih dvotirnih progah in seveda s tem skrajšanje potovalnih časov, prav tako se načrtujejo povezave na letališče Brnik, ciljne hitrosti za potniške vlake, tako kot določajo evropska pravila, na glavnih progah do 160 kilometrov na uro, na regionalnih do 130 kilometrov na uro za potniške vlake, za tovorne pa do 120 kilometrov na uro," je nanizala ministrica.
Pri cestnih projektih je izpostavila tretjo razvojno os, pri kateri so, kot je dejal, v zadnjem času začeli hitreje odpravljati različne ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za posamezne odseke na severnem delu. "Enako velja tudi za južni del te zelo pomembne cestne povezave, ki jo po dolgih letih načrtovanja končno gradimo," je dodala.
Vsega navedenega po ministričinih besedah ne bo možno doseči brez uspešnega in kakovostnega gradbeništva. "Veseli me, da slovensko gradbeništvo pri teh projektih dokazuje svojo dobro kondicijo in visoko raven kakovosti. Gradnja železniških viaduktov na trasi drugega tira dokazuje, da se vračamo na raven, ko je slovensko gradbeništvo zaradi svoje strokovnosti in učinkovitosti slovelo daleč naokoli," je še izpostavila.
Direktor medijske hiše Delo, ki z Jutarnjim listom soorganizira današnji forum, Stojan Petrič je izpostavil, da je gradbena panoga v Sloveniji četrti največji delodajalec. "Lani je v panogi delalo 8,1 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev, ob tem pa je prav gradbeništvo med panogami, kjer je pomanjkanje kadrov najbolj pereče," je navedel.
V Sloveniji je že skoraj vsaki drugi zaposleni v panogi po Petričevih besedah tuji državljan, velika večina oziroma kar 85 odstotkov jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. "V zadnjih 17 letih je v Slovenijo prišlo več kot 100.000 delavcev iz tega kadrovskega bazena," je dejal.
Petrič je izpostavil, da gradbeni projekti postajajo vse bolj kompleksni. "Mlajše generacije vedno bolj pritegnejo razvoj tehnologij gradnje in gradbenih materialov ter možnosti razvoja in zaposljivosti," je dejal.
Petrič, ki je tudi največji solastnik Kolektorja, je prepričan, da so slovenska gradbena podjetja v naslednjih letih sposobna izpeljati vse predvidene javne investicije naročnikov v cestno, železniško in luško infrastrukturo ter v visoke gradnje. "Pomembno je, da se na rast trga dela in stabilna vlaganja v javne investicije gleda kot skupno zgodbo," je sklenil Petrič.
Zbrane sta med drugim nagovorila tudi hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.
Butković je spomnil, da je Hrvaška kljub izzivom, s katerimi se je v preteklih letih soočala gradbena, pa tudi druge panoge - od pomanjkanja materiala, rasti cen do energetske krize - izvedla nekatere osrednje projekte, med gradbenimi je izpostavil pelješki most. V naslednjem desetletju se bodo po ministrovih besedah osredotočili na obnovo, modernizacijo in gradnjo železniške infrastrukture.
Šuica je poudarila, da je gradbeni sektor bistvenega pomena za dosego skupnih ciljev trajnostnega razvoja, gospodarske konkurenčnosti in socialne kohezije. "Gradbeništvo ne samo da odpira delovna mesta in pogajanja gospodarsko rast, ampak igra tudi ključno vlogo pri ustvarjanju kakovostnih stanovanj, infrastrukture ter pri doseganju energetske učinkovitosti in trajnosti, izmenjavi izkušenj in znanja ter najboljših praks med različnimi subjekti," je povedala.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
