Velik del pa potone tudi v globine, skupno naj bi bilo na dnu oceanov že od tri do 11 milijonov ton plastičnih odpadkov, kaže študija avstralske znanstvene agencije Csiro in kanadske Univerze v Torontu.
Z uporabo daljinsko vodenih podvodnih vozil je bilo prvič mogoče približno oceniti, koliko plastičnih odpadkov konča na morskem dnu in kje natančno se naberejo, preden se razgradijo na manjše kose in pomešajo z morskim sedimentom, je povedala raziskovalka na agenciji Csiro Denise Hardesty.
"Vemo, da milijoni ton plastičnih odpadkov vsako leto končajo v naših oceanih, a nismo vedeli, koliko tega onesnaženja konča na morskem dnu," je njene besede povzela nemška tiskovna agencija dpa. Čeprav so v preteklosti že delali ocene o količini mikroplastike v morju, pa nova študija obravnava večje predmete, kot so ribiške mreže, kozarci, plastenke ali plastične vrečke.
Glede na to, da naj bi se poraba plastike do leta 2040 podvojila, je razumevanje, kako in kam se plastični odpadki gibljejo v oceanu, ključnega pomena za zaščito morskih ekosistemov in divjih živali, piše v raziskavi.
Po besedah vodje raziskave Alice Zhu z Univerze v Torontu ocenjujejo, da je onesnaženost morskega dna s plastiko do 100-krat večja od količine plastike, ki plava na morski gladini. Razmere še poslabša izjemno počasna razgradnja plastike v hladnih okoljih, kjer primanjkuje kisika in UV žarkov, je pojasnjeno v raziskavi.
Približno 46 odstotkov plastičnih odpadkov na morskem dnu naj bi ležalo na globini do 200 metrov, preostali pa nekje med 200 in 11.000 metri pod vodo. Plastika, katere razgradnja lahko traja od desetletij do milijonov let, po podatkih ZN predstavlja 85 odstotkov vseh odpadkov v morjih, je poročala španska tiskovna agencija Efe.
Onesnaženje s plastiko lahko povzroči zastrupitev, vedenjske motnje, stradanje in zadušitev morskega življa ter lahko vpliva tudi na zdravje ljudi, ki uživajo morsko hrano ali celo navadno morsko sol.
