Bankirji so sicer optimistični glede znižanja, a so obenem poudarili, da zaradi vztrajajoče visoke inflacije še ni pravi čas za to.
"Rabimo več dokazov, da bo inflacija ostala nizka, preden bomo lahko znižali obrestne mere," je dejal guverner banke Andrew Bailey, ki je sicer optimističen, da gredo stvari v pravo smer, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Letna stopnja inflacije v Veliki Britaniji je marca znašala 3,2 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot februarja in najmanj od septembra 2021. Centralna banka pričakuje, da se bo inflacija ciljnima dvema odstotkoma približala med aprilom in junijem, potem pa naj bi se v drugem polletju znova nekoliko zvišala. Čez eno leto naj bi bila pri 2,6 odstotkih, leta 2026 pa naj bi padla na 1,9 odstotka.
Da se smer denarne politike počasi obrača, sta potrdila dva člana devetčlanskega odbora, ki sta glasovala za znižanje obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. Po njunem prepričanju je jasno, da se indeks cen življenjskih potrebščin znižuje in da ni potrebe z odlašanjem zniževanja obrestnih mer, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Banka je obrestne mere v boju proti naraščajoči inflaciji začela dvigovati decembra 2021, nespremenjene pri 5,25 odstotka pa so od lanskega poletja.
| Za znižanje obrestnih mer se je kot prva večja zahodna centralna banka pred dvema mesecema odločila švicarska centralna banka, ki ji je v sredo sledila švedska centralna banka. Ta je zaradi umirjanja inflacije ključno obrestno mero znižala prvič v osmih letih. |
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
