Odločevalce zato pozivajo, naj spremenijo zakonodajo, da bo gospodarskim družbam onemogočen prenos pravic do upravljanja državnih kmetijskih zemljišč, če podjetje prevzame tujec oz. če pride do zamenjave lastništva.
"Zadnji čas je, da se tudi odločevalci zavedo ključnega pomena ohranjanja kmetijske zemlje v slovenski lasti in upravljanju ter spodbujanja naložb v kmetijstvo in živilstvo, ki dolgoročno krepijo položaj slovenskega kmeta v verigah oskrbe s hrano," so zapisali v današnji izjavi za javnost, objavljeni na njihovi spletni strani.
Kot so zapisali, s prodajo Panvite, ki je zadnja v vrsti prodaj kmetijsko-živilskih podjetij tujim lastnikom, kot država ponovno doživljamo primer, ko se s prodajo podjetja (delno ali v celoti) avtomatsko na tujega lastnika prenesejo tudi najemne pravice do državnih kmetijskih zemljišč.
Odločevalce so zato pozvali k takojšnji ureditvi zakonodaje na način, da bo gospodarskim družbam onemogočen prenos pravic do upravljanja državnih kmetijskih zemljišč. Tveganje je po njihovi oceni povečano v primerih lastniško povezanih podjetij, ki opravljajo različne, tudi nekmetijske dejavnosti.
Država bi zato po njihovem mnenju morala vzpostaviti sistem, ki bo dolgoročno omogočal, da bodo državna kmetijska zemljišča lahko obdelovale družinske kmetije, "ki so temelj trajnostnega kmetovanja in trajnostnih prehranskih sistemov ter s tem dolgoročne prehranske suverenosti države".
Na zadružni zvezi so opozorili, da je po 20 letih članstva v EU skrajni čas, da se kot naložbe javnega pomena s stališča zagotavljanja prehranske suverenosti države prepozna naložbe v verige oskrbe s hrano od kmetije do trgovinske police. Te bi tudi višje v verigi (skladiščni prostori in oprema za pripravo za trg, predelava, trženje) morale temeljiti na domači surovini, menijo.
"S stališča koncentracije ponudbe, krepitve moči prvega v verigi in prerazporejanja vrednosti tudi na začetek verige so zato pomembne zlasti kolektivne naložbe zadrug in organizacij proizvajalcev, ki so v lastništvu in upravljanju kmetov oz. slovenskih dobaviteljev kmetijskih pridelkov," so zapisali. Na zvezi so prepričani, da lahko produktivno in vitalno podeželje, katerega temelj so družinske kmetije in njihove zadruge, dolgoročno zagotavlja trajnostni prehranski sistem.
Zaskrbljenost zaradi "neodgovornega in nedržavotvornega delovanja" pa so v današnjem skupnem odprtem pismu izrazili tudi nekdanja slovenska politika Marjan Podobnik in Ciril Smrkolj, nekdanja državna svetnika Marjan Maučec in Tone Hrovat, nekdanji pravnik na kmetijskem zadružništvu Jožef Tivadar ter kmet Jože Štefko.
"Zagotavljanje zadostnih količin hrane je poleg energije in zadostne rodnosti za ohranjanje števila Slovencev najpomembnejši strateški vir za ohranitev naše suverenosti in obenem edini od naštetih, ki ga imamo ob ustrezni politiki v Sloveniji dovolj za zagotovitev polne samooskrbe," so poudarili. Kot so dodali, je zato pravilen odnos do kmetov, kmetijstva in najkakovostnejših kmetijskih zemljišč toliko pomembnejši.
Ob tem so podali nekaj predlogov za izboljšanje stanja v kmetijstvu. Tako so enako kot zadružna zveza pozvali k spremembi zakonodaje, po kateri bi tudi ob spremembi lastništva podjetja prišlo do ponovnega odločanja o najemu državnih zemljišč, kot to že velja za spremembe lastništva kmetij.
Glede na nepredvidljive čase je po njihovem nujno "v vseh strateških načrtih gospodarjenja z zemljo zagotoviti, da bodo slovenska zemljišča ostala naš, slovenski vir hrane ne glede na to, ali gre za lastnike ali upravljalce in najemnike zemljišč".
Kot so zapisali, obstajata samo dve možnosti, ali si gospodar ali hlapec, kar velja tako za kmeta kot državo. "Če država (raz)prodaja vpliv nad strateško pomembnimi panogami in strateško pomembno lastnino, kakršna je gotovo tudi najboljša kmetijska zemlja, dokazuje, da odločevalce vodi hlapčevska miselnost. Kdaj, če sploh kdaj, se bomo Slovenci začeli obnašati kot dober gospodar?" so se vprašali.
Iz Panvite so pretekli teden sporočili, da je hrvaška storitvena družba Mplus, ki deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje, postala 51-odstotna lastnica skupine. Zaskrbljenost nad poslom so pretekli teden izrazili na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in v Sindikatu kmetov Slovenije.
| Za vodenje zadružnikov Borut Florjančič proti Niku Mavru Člani Zadružne zveze Slovenije (ZZS) bodo 30. maja na občnem zboru volili novega predsednika. Kandidata sta dva, sedanji predsednik Borut Florjančič, ki je na tem položaju od junija 2020 in Niko Maver, ki je bil trideset let direktor tolminske kmetijske zadruge.Dolgoletni predsednik ZZS, Peter Vrisk bo kandidiral "samo" za člana upravnega odbora. |
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
