Zavrnili so tudi očitke nevladnikov, da se pri izpostavljanju negativnih posledic uvedbe sistema poslužujejo populizmov.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik zbornice Sebastijan Zupanc, se z uvedbo kavcijskega sistema med drugim ne strinjajo, ker bi ta predstavljal vzporedni sistem zbiranja komunalne embalaže.
Prepričani so tudi, da sistem rešuje zelo majhen delež embalaže, dane na slovenski trg. Po oceni zbornice je na leto na trg danih okoli 280.000 ton embalaže, od tega 8400 ton PET plastenk in 2000 ton pločevink. "S kavcijskim sistemom poskušamo reševati zgolj 3,7 odstotka na slovenski trg dane embalaže," je poudaril Zupanc.
Po njegovih besedah uvedba sistema prav tako ni nujna za dosego okoljskih ciljev EU. Kot je dejal, smo v Sloveniji že leta 2022 presegli cilj EU 77 odstotkov ločeno zbranih PET plastenk, danih na trg.
V zbornici so tudi opozorili na več negativnih posledic, ki bi jih uvedba sistema prinesla. Sistem, ki bi temeljil na zbiranju uporabljenih plastenk in pločevink prek avtomatov, ki bi bili nameščeni na lokacijah trgovcev, bi med drugim po Zupančevih besedah proizvajalce spodbujal k proizvodnji nove embalaže za enkratno uporabo, neizogiben pa bi bil tudi dvig cen proizvodov.
Del stroška kavcijskega sistema predstavlja kavcija, ki jo posameznik dobi vrnjeno v trgovini, če prinese embalažo nazaj, drugi del pa je samo delovanje sistema - od postavitve avtomatov, zagotovitve logistike in delavcev, ki bodo delali v trgovskih centrih, do priprave skladiščnih prostorov. "Vse te stvari za sabo potegnejo veliko stroškov, ki bodo zagotovo vključeni v ceno izdelkov, nikakor ne bo tega plačal nek stric, ampak bomo to plačali mi potrošniki," je prepričan Zupanc.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
V nasprotju z navadnim kavcijskim sistemom bi podporo zbornice dobila uvedba t. i. digitalnega kavcijskega sistema, v zvezi s katerim se trenutno po Evropi razvija več pilotnih projektov. "To pomeni, da ima vsaka embalaža unikatno kodo, ki jo s pametnim telefonom poskeniraš, nato poskeniraš zabojnik na hišnem pragu in vanj vložiš to embalažo, na tvojem računu pa se pojavi nek dobropis. Sistem zbiranja ostane zelo podoben, kot je zdaj, saj se logistika ne podvaja," je pojasnil predsednik zbornice, ki v tem sistemu vidi začetek neke dolgoročne platforme ravnanja z različnimi vrstami odpadkov. Na podoben način bi lahko po njegovih besedah zbirali tudi denimo odpadne baterije ter male in velike elektronske aparate.
Kot so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer trenutno še vedno tečejo aktivnosti za uvedbo kavcijskega sistema, na začetku aprila pojasnili za STA, so prve analize podatkov, ki so jih v skladu z novim sistemom poročanja posredovali proizvajalci, ki dajejo na slovenski trg plastenke pijač, pokazale, da je v Sloveniji cilj EU, da se do leta 2030 ločeno zbere 90 odstotkov embalaže pijač, ogrožen. Na vprašanje, kje rešitev za dosego cilja vidijo v zbornici, je Zupanc pojasnil, da je to v krepitvi osveščanja prebivalstva na nacionalni ravni.
V okviru tega so se ob podpori pristojnega ministrstva lotili tudi priprave nacionalnega programa osveščanja na področju zmanjševanja odpadkov, ki pa je še v nastajanju. Med predlogi zbornice so med drugim tudi uvedba ustreznega informacijskega sistema za upravljanje s podatki o masnih tokovih posameznih vrst odpadkov, obvezno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov na celotnem območju lokalnih skupnosti ter izločanje reciklabilnih odpadkov iz mešanih komunalnih odpadkov, ki se trenutno ne zbirajo ločeno.
V zbornici so pozdravili tudi aktivnosti pristojnega ministrstva v zadnjih mesecih glede izgradnje obratov za sežiganje odpadkov. Po Zupančevem mnenju so pristojni "vendarle prepoznali, da je energetska predelava sestavni del sodobnega ravnanja z odpadki", jim je pa žal, da se je na odločitev o vzpostavitvi delovanja gospodarske javne službe sežiganja odpadkov čakalo toliko let.
Kot je še opozoril Zupanc, se Sloveniji vrata za sežig gorljiv odpadkov v tujini trenutno zaradi različnih razlogov zapirajo. V luči tega so v zbornici ministrstvo pozvali k pripravi mednarodnega razpisa, v okviru katerega bi izbrali tujo sežigalnico, kamor bi odpadke iz Slovenije pod enakimi cenovnimi pogoji vozili v prihodnjih letih do izgradnje sežigalnic.
