Po sezonsko prilagojenih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU, je bila medletna rast 1,8-odstotna, na četrtletni ravni pa je gospodarska dejavnost stagnirala, je objavil državni statistični urad.
Medtem ko je bila po sezonsko neprilagojenih podatkih gospodarska dinamika približno enaka kot v zadnjem četrtletju lani in precej boljša kot v prvih treh četrtletjih lani, pa se je po desezoniranih podatkih glede na zadnje tri lanske mesece poslabšala. V zadnjem lanskem trimesečju se je namreč BDP medletno po teh podatkih okrepil za 2,6 odstotka, na četrtletni ravni pa za 1,1 odstotka.
Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih tega leta zvišala za 1,7 odstotka, kar je bila po navedbah statistikov najbolj izrazita rast v zadnjem letu in pol. Končna potrošnja, ki vključuje potrošnjo gospodinjstev in države, se je povečala za 2,0 odstotka, kar je bilo 0,2 odstotne točke manj kot v četrtletju prej in za 0,1 odstotne točke manj kot pred letom dni.
Končna potrošnja gospodinjstev se je medletno povečala za 0,9 odstotka, kar je bilo za 0,3 odstotne točke manj kot v trimesečju pred tem, a bistveno več kot v drugem in tretjem lanskem trimesečju. V prvih treh mesecih lani je bila medtem rast krepkih 3,4 odstotka.
Končna potrošnja države je bila v prvih treh mesecih leta medletno večja za 5,1 odstotka, kar je za dodatne 0,3 odstotne točke več kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta in bistveno več kot v trimesečjih pred tem.
Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja na začetku tega leta prav tako zrasle, in sicer za 0,9 odstotka. Na povečanje teh je pozitivno vplivalo gibanje zalog. Te so k rasti BDP prispevale 0,1 odstotne točke, potem ko so ga v prejšnjih četrtletjih krepko zniževale.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,6 odstotka, kar pomeni močan upad rasti glede na dinamiko v 2023, ko so se stopnje rasti gibale med 7,7 in 11,2 odstotka. Najizrazitejše umirjanje rasti so statistiki zaznali pri investicijah v gradbene objekte.
Uvoz in izvoz sta se v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvih treh mesecih leta zmanjšala, vendar je bil upad manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih. Uvoz se je zmanjšal za 0,9 odstotka, od tega pri blagu za 0,1 odstotka in pri storitvah za 4,8 odstotka. Izvoz je medtem nazadoval za 0,6 odstotka; pri storitvah se je zmanjšal za 7,1 odstotka, pri blagu pa povečal za 1,1 odstotka. Nastali zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke.
| Evropska komisija je navzgor popravila svoja pričakovanja za letošnjo rast slovenskega BDP. Namesto 1,9-odstotne zdaj pričakuje 2,3-odstotno rast, s čimer se je uskladila z ostalimi ustanovami. Napoved za prihodnje leto je medtem znižala na 2,6 odstotka. |
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
