V francoski vinogradniški regiji Bordeaux že vrsto let opozarjajo na posledice klimatskih sprememb in kot vodilni na področju raziskovanja vinogradništva in enologije iščejo možne ukrepe za ohranjanje kakovosti njihovih prestižnih, svetovno znanih vin.
Eden ključnih izzivov, ki jih prinašajo višje temperature v času dozorevanja grozdja so prenizke kisline in visok pH ter posledično izguba sadnosti v vinu.
Profesor na univerzi v Bordeauxu, enolog in vinski svetovalec Nicolas Vivas je možno rešitev prepoznal v istrskem refošku; med zadnjim obiskom kleti Vinakoper je bil navdušen nad novim pristopom enologov Vinakopra, ki pri razvoju novega prestižnega vina za eleganco v sadnosti in sočnosti uporabljajo ravno refošk.
Zato je dVivas priporočil, da se grozdje refošk doda na seznam sort, dovoljenih v vinih slavne francoske regije, ter svoje strokovno dognanje objavil v prestižni vinski reviji Decanter, eni najbolj priznanih in vplivnih publikacij na področju vina na svetu.
»Ni presenečenje, da se refoška že stoletja drži poimenovanje »kralj temnih«. To izredno mogočno, globoko, taninov bogato istrsko avtohtono vino je skozi svojo zgodovino preživelo najrazličnejše vloge, tudi trende in seveda razvojne faze. Danes je še bolj aktualen kot pred stoletji. Ima toliko obrazov, toliko raznolikih prednosti, da si ta naziv kraljevega vina vsekakor zasluži,« je dejal Borut Fakin, direktor Vinakoper.
»In ja, v teh klimatsko nepredvidljivih časih, je lahko tudi rešitelj za preveliko zrelost s katero se v pokrajini Bordeaux borijo na primer pri merlotu. Zelo smo ponosni, da je tudi ena najbolj cenjenih in vplivnih vinorodnih pokrajin na svetu prepoznala kakovost in veličino našega refoška in si ga na tem prestižnem področju Francije želi saditi,« je še dodal.
Vinska klet Vinakoper ima zasajenega največ refoška na svetu in sorto refošk nedvomno odlično pozna. S prefinjenim občutkom jo neguje, plemeniti in z njo razvaja vse ljubitelje refoška. »V vinarstvu je največja lepota ta, da nam dobro poznavanje sorte grozdja in terroirja, odpira neizmerno kreativnost.
Tako pri razvoju sortnega vina, še bolj pa pri snovanju vin, ki jih dobimo iz več sort. Refošk je pri slednjem odličen »partner«, njegova bogata sadnost in prijetna sočna kislina lahko v kombinacijah z drugimi sortami hitro poudari eleganco v sadnosti, podaljša pa lahko tudi dolgoživost vina« pojasnjuje glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar.
»A nikakor ne smemo pozabiti na celovitost njegove samostojne prezence skozi čas in razvoj okusa,« dodaja enolog Vinakoper Rok Jamnik. »Danes je vino refošk veliko bolj uravnovešeno, zaokroženega, mehkega okusa, čeprav ga imamo morda nekje daleč v spominu še vedno zapisanega kot vino z močno kislino in izrazitimi tanini.«
Le dovolj pogumni moramo biti, da ga pogosteje postavimo na mizo; tako pogumni, kot bodo očitno največji poznavalci vin na svetu iz francoske pokrajine Bordeaux, se strinjata oba enologa.
Pohvala, kot je umestitev refoška v revijo Decanter z izpostavitvijo njegovih prednosti in pozivom Nicolasa Vivasa, da se refošk umesti na seznam ne-Bordeaux sort grozdja odobrenih za uporabo v vinih Bordeaux in Bordeaux Supérieur (doslej so na seznamu le rdeče sorte Touriga Nacional, Marselan, Castets in Arinarnoa ter beli Alvarinho in Liliorila) je dosežek, za katerim stoji celotna skupnost pridelovalcev istrskega refoška in na katerega je lahko ponosna celotna država.
Vir/Foto: Vinakoper.si
