SLO bocni levo
SLO bocni desno

Singapur: Umetno meso kmalu na policah

Svetovne

16.08.2024

Prvič na svetu je bilo umetno gojeno meso že na voljo maja letos v mesnicah v Singapurju, kjer so oblasti dovolile tudi prehrano z žuželkami.

O tem, da lahko v Singapurju jedo različne žuželke tudi s posebnim zakonom, smo že pisali, zdaj pa so iz te države sporočili, da lahko na policah njihovih trgovin kupci dobijo izdelek podjetja Eat Just (Alameda, Kalifornija), ki vsebuje samo 3 % gojenih piščančjih celic v kombinaciji z rastlinskimi sestavinami, kap pomeni velik dogodek za industrijo gojenega (beri umetnega) mesa.

Svetovna poraba mesa je leta 2022 znašala približno 82 milijard piščancev, rac, prašičev, ovac, koz, puranov in goveda. Konvencionalna proizvodnja mesa veliko prispeva k emisijam toplogrednih plinov, krčenju gozdov, onesnaževanju vode in škodi za dobro počutje živali kar gre v dobrobit tistih (vegetarijancev in veganov), ki zagovarjajo prehranjevanje brez mesa.

Gojeno meso, proizvedeno iz živalskih celic v bioreaktorjih, ponuja obetavni nadomestek. Njegov potencial za zmanjšanje vpliva na okolje je pomemben, saj študije kažejo bistveno nižje emisije ogljika v primerjavi s tradicionalnim mesom.

Intenzivna reja živali je  v svetu (baje) nevzdržna, saj se sooča s skoraj 10 milijardami prebivalcev in povečanjem povpraševanja po mesu za 73 % do leta 2050.

Zdi se nemogoče zagotoviti zadostno površino zemlje za vzrejo zahtevanega števila živali, saj je danes za tovrstno pridelavo zasedenih 36 % zemeljske površine, primerne za življenje. Živinoreja skupaj z živilskopredelovalno industrijo živalskega izvora danes prispeva približno 57 % k izpustom toplogrednih plinov.

Vendar še vedno ostajajo izzivi pri povečevanju proizvodnje, zmanjševanju stroškov in doseganju senzoričnih lastnosti konvencionalnega mesa. Državna podpora je bistvenega pomena za pospeševanje raziskav in razvoja, zagotavljanje trajnostnih praks ter spodbujanje sprejemanja potrošnikov in tradicionalnih prehranjevalnih navad. Z vlaganjem v to tehnologijo in ustvarjanjem spodbudnega zakonodajnega okolja lahko vlade prispevajo k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu in se spopadejo z izzivi svetovne varnosti preskrbe s hrano.

Vir: Agrosmart/Znanstveni inštitut za veterinarstvo, Novi Sad

Foto: Arhiv Instore