| GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v okviru dogodka »Kako je biti danes pivovar v Sloveniji?«, izpostavila pomen sektorja pivovarstva in izzive s katerimi se ta sooča, njegov doprinos k razvoju in inovativnosti in dviga kulture pitja piva ter zmernega in odgovornega uživanja alkohola. |
| Med ključne izzive pivovarjev sodijo napovedan dvig trošarin, vpeljava trajnostne embalaže in krepitev sodelovanja z gostinskim in turističnim sektorjem. V okviru dogodka je z podelila priznanja in plakete slovenskim pivovarjem, ki so nosilci znaka pivo odlične kakovosti 2024. |
Proizvodnja novih piv z manj ali brez alkohola se je v zadnjih letih več kot podvojila, pospešile so se tudi raziskave in razvoj na tehnološkem področju, ki temeljijo na inovativnosti in trajnostni porabi energije. Pivovarji si prizadevajo potrošnike ozaveščati o kulturi pitja piva in odgovornem pitju alkohola. Pri tem je izrednega pomena povezovanje tovrstnih aktivnosti s ključnimi turističnimi produkti, kot je projekt BeerPass Slovenia, ki so ga člani združenja lansirali leta 2023. Sodelujejo pri številnih drugih aktivnostih, kot je senzorično ocenjevanje piva, Mednarodni dan piva, predstavitve na sejmih in dogodkih, kjer spodbujajo spajanje piva in jedi. Pivovarji so povezani v Združenje slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in združuje 16 članov iz vse Slovenije.
»Pivovarstvo pomembno prispeva k uspehu slovenskega gospodarstva. V letu 2023 je proizvodnja piva (vključno z brezalkoholnim pivom) znašala 1,8 mio hl, poraba piva v Sloveniji pa je 1,6 mio hl. Imamo 94 pivovarn, ki so zavezane k plačevanju trošarine. Največ piva se porabi v maloprodaji (64 %), v gostinstvu pa 36 %. Sektor pivovarstva je za Slovenijo zelo pomemben, saj prihodki države od dejavnosti pivovarstva na letni ravni znašajo kar 290 mio € (91 mio € iz naslova trošarin, 108 mio € iz naslova DDV in 91 mio € iz naslova dohodnine in socialnih prispevkov). Poleg tega pa je v pivovarstvu in s pivovarstvom povezanimi panogami zaposlenih preko 8.000 ljudi.« je ob tej priložnosti povedala dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
Predstavniki Pivovarne Zajc (Jože Podobnik), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Tomaž Požrl) ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo (Iztok Jože Košir) so v okviru pogovora (z moderatorjem Goranom Novkovićem) razpravljali o vseh aktualnih izzivih ter potrebah in potencialnih rešitvah za razvoj sektorja pivovarstva v Sloveniji. Izpostavili so velik gospodarski pomen sektorja pivovarstva v Sloveniji in izrazili željo, da Slovenija v prihodnje postane prepoznavna pivovarska destinacija.
Jože Podobnik, podpredsednik Združenja slovenskih pivovarn je poudaril: »Kljub vsem aktivnostim, ki jih člani Združenja slovenskih pivovarn že leta izvajamo, se soočamo z izzivi kot so diskriminatorna obravnava pivovarjev, napoved dviga trošarine, pomanjkljiva ponudba piva v gostinstvu in turizmu, odgovorno označevanje in oglaševanje ter nenazadnje vpeljava sistema za krožno in trajnostno obravnavo embalaže, ki jo uporabljamo v sektorju. Pivovarji si želimo konkurenčne pogoje poslovanja, razumevanje sektorja in ustrezno prepoznavnost.«
Pivovarji pri razvoju svojih izdelkov stremijo k najvišji kakovosti izdelkov, kar dokazuje senzorično ocenjevanje piva, ki je letos že četrto leto zapored potekalo v organizaciji GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu.
Nagrajena piva odlične kakovosti 2024 so podrobneje predstavljena v brošuri, ki je na voljo TUKAJ.
| Na ocenjevanje se je letos prijavilo 10 pivovarn s 35 vzorci piva. Priznanja in plakete za Pivo odlične kakovosti 2024 je prejelo 21 izdelkov 9 pivovarn (Byra d.o.o. - Reservoir Dogs, Green Gold d.o.o., Lipnik, pivovarna in kovinarstvo d.o.o., Maister d.o.o., MSOS Jože Podobnik s. p. - Pivovarna Zajc, Pivovarna Haler, Miran Doberšek, s. p., Pivovarna Laško Union d.o.o., Savinjska pivovarna d.o.o. in Tovarna Pivovarna d.o.o. – Tektonik).
|
