Trgovci so v strateškem dialogu z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom (na fotografiji) okrogli mizi izpostavili ovire, ki jih najbolj pestijo: pretirana regulacija, ki krepi birokratske ovire in zmanjšuje profitabilnost, preobremenjenost plač z dajatvami in prepoved poslovanja trgovin ob nedeljah, zaradi katere se kupna moč seli v sosednje države.
Minister Han se je strinjal, da sta pretirana regulacija in nepredvidljivost poslovnega okolja med najbolj perečimi problemi v Sloveniji. Izpostavil je tudi, da Slovenija trenutno zaostaja pri izgradnji zelene infrastrukture v primerjavi z drugimi državami v regiji.
| 18. Strateška konferenca, ki jo organizira TZS (Trgovinska zbornica Slovenije) v sodelovanju z EF (Ekonomsko fakulteto) z naslovom:»Kako naj se trgovci (še bolj) približajo slovenskemu potrošniku?« je potekala danes na Brdu pri Kranju. |
V uvodnem nagovoru je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), mag. Mariča Lah izpostavila ključne izzive slovenskega gospodarstva. V primerjavi z ustanovnim letom Trgovinske zbornice Slovenije v 2006, ko je Slovenija beležila 5,7-odstotno gospodarsko rast (EU 3,5%) in se uspešno pripravljala na prevzem evra, trenutno stanje kaže na določene zaskrbljujoče trende. »Slovenija je na svetovni lestvici konkurenčnosti, kjer švicarski inštitut za razvoj managementa analizira 67 držav, v letu 2024 poslabšala svoj položaj za štiri mesta v primerjavi z letom 2023 in kar za 11 mest v primerjavi z letom 2020.«
Izpostavila je predvsem nepredvidljivo poslovno okolje z nejasnimi zakonodajnimi rešitvami in pogoste parcialne posege v zakonodajo, ki vodijo v prenormiranost gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da se v Sloveniji letno sprejme skoraj 500 dodatnih podzakonskih predpisov, kar po besedah predsednice TZS ustvarja "dodatne administrativne in stroškovne obremenitve ter zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij."
Prav tehnološke spremembe so bile v središču pozornosti tudi v nadaljevanju konference. Dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tomaž Turk, je izpostavil umetno inteligenco, ki prinaša nova orodja za boljše razumevanje potrošnikov, hkrati pa sproža tudi pomisleke o prihodnosti dela. »Ko slišimo za ChatGPT, nas postane strah za našo službo. Sprašujemo se, ali nas bodo delodajalci sploh še zaposlovali in ali bomo še imeli trgovinsko dejavnost, če bodo roboti prevzeli vse poslovne procese,« je slikovito opisal trenutno vzdušje v družbi. Vendar je dekan pomirjujoč - trenutna orodja umetne inteligence po njegovih besedah danes omogočajo le nekaj lastnosti dejanske inteligentnosti. Pravi prelom nas čaka šele v prihodnjih letih, »ko bo v umetno inteligenco vključena tudi logika«.
Predstavniki trgovcev so v moderiranem pogovoru z ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom, ki ga je vodila predsednica TZS mag. Mariča Lah, podali svoja mnenja o razmerah za poslovanje trgovcev in kaj lahko vlada naredi za izboljšanje konkurenčnosti. Medtem ko je večina držav v letu 2024 deregulirala različna področja in postopke, v Sloveniji situacija ostaja drugačna, opozarja član uprave Petrola Jože Smolič. Trenutno veljavna vladna uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov še vedno določa višino marž na ravni izpred 15 let, zaradi česar je profitabilnost iz naslova prodaje goriv negativna. Direktor Hervisa Aleš Černe je izpostavil več ključnih izzivov slovenskega gospodarstva. Posebej je opozoril na preobremenjenost plač z dajatvami v Sloveniji, ki zmanjšuje konkurenčnost podjetij in otežuje zaposlovanje delavcev. Med pomembnimi odprtimi vprašanji je izpostavil tudi trenutno veljavno 22-odstotno stopnjo DDV-ja, ki je bila prvotno uvedena le kot začasni ukrep, a še vedno ostaja v veljavi. Izpostavil je tudi problem pomanjkanja kadra, kar botruje tudi zaprtim prodajalnam ob nedeljah.
Glavni izvršni direktor Spar Slovenija David Kovačič je opozoril na podobne težave s profitabilnostjo, a je kot še bolj pereč problem izpostavil ekstremno nepredvidljivost poslovnega okolja v Sloveniji. Po njegovih besedah težava ni toliko v samih davkih, temveč v negotovosti upravnih postopkov: »Ne samo, da ne veš, ali boš dobil določeno dovoljenje, temveč tudi, kdaj ga boš dobil.« Izpostavil je, da je takšna situacija za lastnike in podjetnike posebej nenavadna, saj zaradi neučinkovitosti organov težko predvidijo, ali delajo prav ali ne. Kljub temu meni, da tej vladi še vedno ostaja dovolj časa za izboljšave v korist gospodarstva.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je dejal, da bodo v kratkem pristopili k razreševanju problema reguliranih cen določenih naftnih derivatov, tudi preko Sveta za cene. Izrazil je naklonjenost odpravi regulacije, vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi vlaganja v zeleni prehod. Izpostavil je tudi, da Slovenija trenutno zaostaja pri izgradnji infrastrukture za trajnostno mobilnost v primerjavi z drugimi državami v regiji. Po ministrovih besedah je v Sloveniji med bolj obremenjenimi srednji razred in razvojni kader, zato bi morali ponovno vzpostaviti občutek, da je v tej državi pravično živeti. Minister se je v razpravi strinjal z razpravljalci, da je nepredvidljivost poslovnega okolja eden izmed najbolj perečih problemov v Sloveniji, h kateremu bo potrebno celovito pristopiti.
Generalni direktor Mercatorja Tomislav Kramarić je v razpravi izpostavil, da podjetje praznuje že 75 let, trenutno so v obdobju prestrukturiranja, se pa že kažejo pozitivni učinki tega procesa. Podrobno kot ostali gospodarstveniki je izpostavil veliko stroškovno obremenitev plač, visokih stroškov električne enrergije ter prenormiranosti v predpisih in s tem veliko stopnjo negotovosti.
Helena Draškovič iz podjetja Magistrat International je poudarila, da je Emporium s prepovedjo poslovanja ob nedeljah in praznikih izgubil kar 60 najbolj produktivnih dni v letu. Ob teh dnevih so bili potrošniki tako tuji kot domači kupci, ki zdaj ob nedeljah za nakupe obiskujejo Italijo. Emporium raste precej na račun spletne prodaje, saj so večkanalni prodajalec, zato je bila z njene strani podana pobuda za vsaj postopno odpravo te omejitve, vključno z odprtjem prodajaln v mestnih in turističnih središčih.
Janko Skube, direktor Kmečke zadruge Sevnica, ki upravlja Mercatorjevo franšizno prodajalno, je dejal, da je večina malih trgovcev na podeželju v relativno slabem stanju, zato pričakuje odgovoren pristop pristojnih do tega problema. Zaradi njihove odgovornosti do kupcev se trudijo za dobro nakupovalno izkušnjo tudi na podeželju in v odročnejših krajih. Vsako leto obnovijo eno prodajalno. Obnavljajo jih na način, da lahko obnovljeno trgovino v izmeni v grobem obvladuje ozek krog osebja. Skube opaža, da prodaja v trgovinah upada, ljudje so začeli kupovati bolj preudarno. Lokalni trgovci bi potrebovali podporo države, da bi se ohranili na trgu, je poudaril Skube.
Kot je dejala mag. Mariča Lah, tudi na zbornici ugotavljajo, da male trgovine pri nas propadajo hitreje kot drugod. V tem spoznanju ima po njenem prepričanju trgovina podporo gospodarskega ministra Hana, pa čeprav je potrebno upoštevati tržne zakonitosti tudi na tem področju. Zbornica o položaju malih trgovcev v prihodnjih dneh organizira tudi posebno problemsko konferenco, ki bo namenjena tej tematiki.
Vir: TZS
Foto: Kabinet RS
