Z njim že 11. leto zapored ozaveščajo mlade o izzivih, povezanih z odpadno hrano. Projekt vsako leto združi več tisoč vrtčevskih, osnovnošolskih in srednješolskih otrok ter mentorjev, ki se z raznovrstnimi aktivnostmi trudijo zmanjšati količine odpadne hrane. V letošnjem šolskem letu se je projektu pridružilo desetkrat več šol kot pred enajstimi leti, in sicer 302 vzgojno-izobraževalni ustanovi iz vse Slovenije. Te bodo v okviru projekta med drugim skušale preseči lanskoletne rezultate, ko so sodelujoče ustanove količine odpadne hrane v povprečju zmanjšale za 32 %, nekatere celo za več kot 90 %.
11. sezona projekta HNZT prinaša nekaj novosti
Partnerja projekta, program Ekošola in Lidl Slovenija, sta enega od treh sklopov projekta poimenovala Hranozavest, s čimer želita še dodatno okrepiti ozaveščanje o preudarnem ravnanju s hrano. Novost 11. sezone je tudi sodelovanje z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (Samo 1 planet) pripravlja nagradni natečaj za učence 2. in 3. triade osnovnih šol.
Projekt je po dopolnjenem desetletju doživel tudi prenovo svojega grafičnega znaka. Novi znak HNZT prikazuje lonec, ki ga običajno uporabljamo za kuhanje enolončnic – v teh lahko pred iztekom roka uporabe lahko porabimo številne sestavine, zato v lonec simbolično »pada« tudi simbol recikliranja, kar poudarja trajnostno ravnanje z viri. Posledično je lonec “vesel” in nas navdaja s pozitivnimi emocijami, hkrati pa spodbuja k odgovornemu in premišljenemu ravnanju s hrano.
HNZT – dolgoletni projekt, ki spodbuja hranozavestno vedenje
S projektom HNZT program Ekošola in Lidl Slovenija že od leta 2014 ozaveščata mlade o problematiki odpadne hrane; projekt zagovarja odgovorno ravnanje s hrano in sodelujoče spodbuja k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonomskih izzivih, povezanih z odpadno hrano.
Sodelujoče ustanove ugotavljajo in proučujejo, koliko odpadne hrane nastaja pri njih in zakaj, ter na podlagi tega vpeljujejo nove prakse za zmanjševanje odpadne hrane. Obenem projekt ozavešča o kakovostni in polnovredni prehrani ter uvaja spremembe nakupnih in prehranskih navad, ki sodelujoče spodbujajo k bolj premišljeni izbiri in porabi hrane, pravilnemu recikliranju in odlaganju ostankov hrane.
»HNZT je že od začetka eden bolj priljubljenih projektov v programu Ekošola. Šole in vrtci po vsej Sloveniji prepoznavajo izzive, povezane z odpadno hrano in – ne glede na to, ali so začetnice ali pa sodelujejo že več let – vsako leto poskrbijo za izboljšave tako na izobraževalno-ozaveščevalni ravni kot v samem prehranskem procesu, od načrtovanja jedilnikov, nabave, vključevanja otrok v pripravo hrane in merjenja ter beleženja odpadne hrane. Tako sooblikujejo nove hranozavestne prakse, ki so lahko dobra praksa in zgled tudi drugim organizacijam. Zelo ponosni smo, da skupaj z Lidlom Slovenija že desetletje z roko v roki gradimo hranozavestno skupnost, ki z aktivnim vključevanjem v projekt izkazuje zavezanost k svoji strateški trajnostni usmeritvi,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
V novi sezoni trije nagradni natečaji
Projekt HNZT se je prvič začel v šolskem letu 2014/2015. Takrat je v njem sodelovalo nekaj več kot 30 vzgojno-izobraževalnih ustanov, letos pa več kot 300 ustanov, ki bodo lahko izbirale med tremi sklopi aktivnosti. V nagradnem natečaju Hranozavest bodo morali sodelujoči – od vrtcev do fakultet – meriti odpadno hrano, ugotoviti vzroke za njen nastanek ter predstaviti rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane. V okviru že v tradicionalnega natečaja Reciklirana kuharija bodo ustvarjali recepte recikliranih jedi, 15 najbolj izvirnih pa bo objavljenih v knjižici receptov. Učenci 2. in 3. triade osnovnih šol pa bodo lahko sodelovali v nagradnem natečaju STRAN PA NE BOMO METAL’!, ki ga je zanje v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravil MOPE.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE z namenom zmanjšanja odpadne hrane primarno obrača na gospodinjstva, čeprav je izziv zmanjšanja odpadne hrane pomemben na vseh točkah prehranske verige – od pridelave, predelave, proizvodnje, prodaje in distribucije do končne porabe v restavracijah in doma.
»V gospodinjstvih namreč nastane kar 44 odstotkov vse odpadne hrane. Gospodinjstva nagovarjamo neposredno prek drugih aktivnosti, do 15. decembra 2024 lahko sodelujejo v akciji izpolnjevanja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Pomembni deležniki v tem procesu pa so tudi otroci, ki so velikokrat tudi nosilci sprememb na bolje. Zato v sklopu natečaja Stran pa ne bomo metal' želimo slišati njihov glas, njihovo razmišljanje,« je povedala Darja Meglič z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki na projektu med drugim pokriva tematiko odpadne hrane.
V Lidlu Slovenija je preprečevanje odpadne hrane eden njihovih od strateških trajnostnih ciljev
Osrednji podpornik in partner projekta HNZT Lidl Slovenija se z izzivi, povezanimi z odpadno hrano, ukvarja že vrsto let. Zavezali so se, da bodo do leta 2030 v podjetju zmanjšali količine odpadne hrane za 50 %, zato s sistemskimi ukrepi – optimizacijo procesov naročanja blaga, odprodajo izdelkov z znižano ceno tik pred potekom roka trajanja in donacijami presežne hrane iz trgovin – skrbijo, da je hrane, ki bi postala odpadna, čim manj. Obenem prek različnih pobud in projektov prebivalce Slovenije spodbujajo k hranozavestnemu odnosu do hrane.
»Vedno znova nas prevzameta zavzetost in zanos, s katerima v projekt Hrana ni za tjavendan vstopajo otroci in mentorji s prijavljenih ustanov. Obenem nam odličen odziv kaže, da je tematika odpadne hrane blizu mladim, ki so ustvarjalci pozitivnih sprememb – hranozavestne prakse iz šol in vrtcev prenašajo v domače okolje in tako počasi, a vztrajno, v družbi ustvarjajo spremembe,« je dodala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
HNZT pa ni edini projekt, pri katerem sodelujeta program Ekošola in Lidl Slovenija. Skupaj s partnerji – Ekologi brez meja, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Etri skupino z Mini tovarno in podjetjem Tam-Tam – si prizadevajo, da bi življenje brez odpadne hrane postalo nov življenjski slog Slovencev. V sklopu aktivnosti ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane (24. april) od leta 2024 uporabljajo novo poimenovanje za tovrsten način življenja: hranozavest – ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in zdrav življenjski slog.
Vir/Foto: Lidl
