Letos so nagrade prejeli: Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom.
Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.
Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija, podpira pa ga Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podjetja na razpisu sodelujejo brez stroškov, prejeta nagrada pa jim omogoča promocijo izdelkov ob uporabi posebnega znaka.
Inštitut za nutricionistiko je doslej nagrado za najbolj inovativna živila podelil več kot stotim živilom, ki so v svoji kategoriji najbolj izstopala. Izkušnje doslej nagrajenih podjetij so pokazale, da prejem nagrade in uporaba znaka »Inovacija leta« pomembno prispeva k promociji novo uvedenih živil na trg, saj v množici izdelkov na tržišču potrošniki nova živila pogosto težko prepoznajo.
Anita Kušar (na fotografiji), Inštitut za nutricionistiko: »Razpis inštituta podjetja spodbuja podjetja k izboljšavam obstoječih in novo razvijajočih izdelkov, kar se kaže tudi pri inovativnih pristopih pri razvoju izdelkov danes. Tako npr. posvečajo večjo pozornost hranilni sestavi, dodajanju sestavin, ki prispevajo k večji vsebnosti prehranskih vlaknin, zelenjave in stročnic ter zmanjševanju vsebnosti soli, sladkorjev in nasičenih maščob. Verjamemo, da je tudi naš projekt pomembno prispeval k temu, da so kruhi slovenskih podjetij, ki skrbijo za razvoj izdelkov z ugodno prehransko vrednostjo, danes manj slani, jogurti pa manj sladki. Obenem je pomembno, da pri tem skrbijo tudi za okusnost izdelkov, saj je prav to ključen dejavnik za všečnost izdelkov pri potrošnikih. V ta namen je v podjetjih potreben precejšen aganžma razvojnikov ter optimizacija tehnoloških postopkov, temelječa na veliko znanja in izkušnjah, ki ga v slovenskih živilskih podjetjih zagotovo ne manjka.«
Potrošniki širjenja nabora izdelkov in izboljševanja prehranske sestave ne sprejemajo vedno pozitivno, informacij o sestavi pa pogosto ne razumejo. Hkrati nova inovativna živila pogosto ciljajo na precej nišno tržišče, njihova proizvodnja pa je lahko povezana z večjimi začetnimi vlaganji. Domači proizvajalci zato v močni mednarodni konkurenci vlagajo velike napore, da bi takšna živila dosegla potrošnike in tudi dolgoročno obstala na tržišču. Uspehi projekta izbora najbolj inovativnih živil so zato še posebej pomembni, saj se tako dolgoročno bogati ponudba živil z ugodnejšo sestavo za slovenske potrošnike.
Potek izbora najbolj inovativnih živil leta 2025
K sodelovanju na razpisu za najbolj inovativna živila, ki ga je Inštitut za nutricionistiko izvedel v drugi polovici lanskega leta, so bili povabljeni tako potrošniki kot proizvajalci živil v Sloveniji. Proizvajalci so na razpis lahko posredovali največ tri predloge. Polovica vseh prispelih predlogov je bila podana s strani proizvajalcev - tako večjih kot manjših.
Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko (na fotografiji zgoraj): »Gre za nadaljevanje uspešnega projekta, ki smo ga na Inštitutu za nutricionistiko začeli že pred enajstimi leti – prvič smo priznanja podelili že leta 2015. Od vsega začetka je namen projekta spodbujanje inovativnosti domačih proizvajalcev pri razvoju živil in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil. Pomemben poudarek pri izboru je na ugodni prehranski sestavi, upoštevamo pa tudi druge vidike inovativnosti, npr. prijaznost potrošniku, okolju ter ohranjanju tradicionalnih slovenskih jedi. V zadnjih letih smo zaznali usmeritev podjetij k razvoju živil v smeri zagotavljanja bolj trajnostne prehrane, pri čemer hkrati naslavljajo tako zmanjševanje vpliva na okolje, kot tudi ugodno prehransko sestavo, za podporo zdravju potrošnikov. Največ pozornosti usmerjajo v zniževanje vsebnosti sladkorja in soli v živilih. Kot zelo koristno vidimo tudi vse pogostejše vključevanje beljakovin rastlinskega izvora, predvsem stročnic. Gre za sestavino z visoko prehransko vrednostjo, ki je pomembna tudi z vidika okoljske trajnosti.«
Izbor najbolj inovativnih živil je opravila strokovna skupina na Inštitutu za nutricionistiko, ki je pripravila tudi strokovno utemeljitev izbora. Strokovno skupino so sestavljali strokovnjaki s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije.
Anita Kušar: »Vrednotenje inovativnosti prijavljenih živil v prvi vrsti temelji na sestavi živil in njihovi hranilni vrednosti. V izogib subjektivnemu ocenjevanju smo pri izboru uporabili mednarodno uveljavljene modele za profiliranje živil. Gre za posebno znanstveno metodo, ki glede na hranilno sestavo, predvsem vsebovano količino sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter na drugi strani vsebnost prehranske vlaknine, sadja in zelenjave, živilu pripiše oceno, na osnovi katere ga lahko razvrstimo med živila z bolj ali manj ugodno sestavo. Tovrsten pristop se v nekaterih evropskih državah in drugod po svetu uporablja pri označevanju živil, z namenom, da se potrošnikom olajša izbira zdravju koristnih živil. Od skupaj prejetih 68 predlogov je nekaj več kot 60% izdelkov doseglo oceno za ugodno prehransko sestavo in so tako šli v nadaljnjo obravnavo, kjer smo upoštevali še druge vidike inovativnosti, vključno s senzorično oceno, poreklom surovin, tehnološkim postopkom in aktualnostjo inovacije z vidika obogatitve ponudbe v posamezni kategoriji živil. Nagrado za najbolj inovativna živila je letos prejelo osem podjetij za živila, ki so v svojih kategorijah najbolj izstopala. Nagrajena živila izstopajo po količini sladkorjev med mlečnimi izdelki, vsebnosti soli in okusnosti pri kruhih ter visoko vsebnostjo zelenjave tako v konzerviranih, kot pred-pripravljenih izdelkih. Nagrajena živila dokazujejo tudi, da je mogoče recepte za tradicionalne in druge jedi, ki so pogosto na naših jedilnikih, posodobiti in pripraviti tako, da je dosežena ugodnejša prehranska sestava, trajnost, predvsem pa zagotoviti okusnost z uporabo lokalnih kakovostnih surovi in tehnološke obdelave, ki omogoča priročnost uporabe.«
Na fotografiji: Jernej Murn (Mlinotest) in Patricia Pangeršič (osebna trenerka)
| Nagrade za najbolj inovativna živila letos osmim podjetjem Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh.
|
Razpoložljivost kakovostnih in v Sloveniji proizvedenih živil spodbuja tudi država
Ključni cilj projekta je spodbujati proizvajalce živil, da bi potrošnikom ponudili kakovostna živila z ugodno hranilno sestavo. To je tudi glavni namen Ministrstva za zdravje, ki projekt financira.
Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS: »Biti inovativen, kreativen, prehransko ustrezen in vizionarski je zahtevna naloga, ki so ji številni slovenski proizvajalci kos že več let, kar nas izjemno veseli. Izbor Inovativnih živil je primer zelo uspešnega sodelovanja med Ministrstvom za zdravje, Inštitutom za nutricionistiko in slovenskimi proizvajalci, ki razumejo pomen prilagoditve proizvodov potrebam človeka. Ključna je torej dobra dostopnost do zdravih, varnih in hranilno uravnoteženih obrokov oziroma živil, saj je to predpogoj za zdravo prehranjevanje. A brez dvoma je še zahtevnejša naloga, da ljudi za to tudi motiviramo. In v tem je naša skupna družbena odgovornost. Ministrstvo za zdravje je skrbnik izvajanja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, znotraj katerega sodelujemo različna ministrstva. S programom Dober tek Slovenija, zdravo uživaj & več gibaj! želimo izboljšati prehranjevalne navade prebivalcev, povečati razpoložljivost zdravju koristnih živil, olajšati zdrave nakupne odločitve in bolje ozavesti pomen ustrezne prehrane in redne telesne dejavnosti v skrbi za svoje zdravje.«
Ana Le Marechal Kolar, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob razglasitvi letošnjih nagrajencev izpostavila: »Podelitev nagrad za najbolj inovativna živila je pomemben korak k spodbujanju razvoja živil, ki ne le sledijo potrebam potrošnikov, ampak tudi prispevajo k bolj trajnostni in zdravi prihodnosti. Ponosni smo, da podpiramo tovrstne projekte, ki podjetja spodbujajo k razvoju izdelkov z izboljšano prehransko sestavo in pri tem ohranjajo tradicionalne vrednote slovenske kulinarike. Inovacije v živilski industriji so ključne za razvoj trga, saj želimo slovenske potrošnike usmerjati k prehrani, ki je tako zdrava kot okolju prijazna. Nagrajeni izdelki so odličen primer, kako lahko podjetja z naprednim razmišljanjem in odgovornim pristopom do sestave izdelkov dosežejo visoke standarde tako na področju kakovosti kot tudi trajnosti. Verjamem, da bodo te izdelke potrošniki prepoznali kot odlične primere v prehranski ponudbi, hkrati pa bodo nagrajeni proizvajalci vzor drugim.«
Vir: Nutris
Foto: Ivan Botteri
