To je bilo za pol odstotka oz. za okrog 2.200 govedi manj kot leto prej. Število govedi je upadlo četrto leto zapored in se je od leta 2020 zmanjšalo za več kot 5 % oz. za okrog 25.800.
Pri številu kmetijskih gospodarstev, na katerih redijo govedo, so spremembe še izrazitejše. V zadnjem letu so to dejavnost opustili na več kot 800 kmetijskih gospodarstvih (zmanjšanje za več kot 3 %), od leta 2014 pa na skoraj 8.000 kmetijskih gospodarstvih (upad za več kot 24 %).
Na manjše skupno število govedi sta najbolj vplivala upada števila plemenskih telic, starih do 2 let, in krav. Število prvih se je v zadnjem letu zmanjšalo za več kot 1.700 živali oz. 3,5 %, število drugih pa za okoli 1.800 živali oz. 1,1 %. Skupno so na približno 18.300 kmetijskih gospodarstvih redili približno 152.800 krav.
Od leta 2014 se je število teh živali zmanjšalo za skoraj 15.600 oz. za več kot 9 %. Njihovo rejo so opustili na skoraj 7.300 kmetijskih gospodarstvih oz. na več kot 28 % izmed tistih, na katerih so krave redili v letu 2014.
V zadnjih letih se povečuje število bikov, starejših od 2 let. Bikov, starejših od 2 let, je bilo več kot 8.800 oz. za skoraj 9 % več kot v letu 2023, od leta 2014 pa se je njihovo število povečalo za skoraj 120 %.
Pri prašičjereji v zadnjih 10 letih upad manj izrazit kot v prejšnjem desetletju. Kljub porastu števila prašičev v 2024, ki je najverjetneje posledica nekoliko podcenjenih podatkov v preteklih letih, podatki zadnjega desetletja kažejo trend upadanja števila prašičev. V obdobju 2004–2014 je število prašičev upadlo za več kot 47 %.
Med letoma 2014 in 2024 se je število prašičev v večini let prav tako zmanjševalo, vendar ne tako izrazito – v zadnjem desetletju je upadlo za nekaj več kot 17 %.
| Na Štajerskem potrdili atipično kokošjo kugo V manjši reji s 160 kokošmi v občini Pesnica so potrdili atipično kokošjo kugo, na kmetiji pa so takoj izvedli nujne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Rejce perutnine in ptic v ujetništvu pozivajo k previdnosti in upoštevanju zaščitnih ukrepov. Državno središče za nadzor bolezni je določilo območja z omejitvami v občinah Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Maribor, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Atipična kokošja kuga je nalezljiva virusna bolezen perutnine in ptic, ki se širi s stikom z okuženimi pticami, kontaminirano opremo, hrano, vodo in ljudmi. Okužene živali lahko virus širijo brez vidnih znakov bolezni, najpogosteje pa zbolijo kokoši. Zgodnje odkrivanje in preventivno cepljenje sta ključna za preprečevanje širjenja, so sporočili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
|
Skupno so na kmetijskih gospodarstvih redili približno 6,5 milijona perutnine ali okoli 10 % oz. 600.000 živali več kot leto prej. Pitovni piščanci v skupnem številu rejene perutnine predstavljajo več kot dve tretjini. Obseg reje se povečuje, 1. decembra lani so jih redili približno 4,4 milijona.
Druga najštevilčnejša kategorija so kokoši nesnice, pri katerih smo zaznali skoraj 24-odstotni upad. Najverjetnejši razlog za to je, da je bil pomemben del reje starševske jate kokoši (kokoši, ki valijo jajca za vzrejo piščancev) preusmerjen v rejo pitovnih piščancev. Manjše število kokoši je delno tudi posledica preusmerjanja rejcev v načine reje, prijaznejše do živali.
Pri drobnici ovc nekoliko več, koz pa manj. Število drobnice se je na skupni ravni spremenilo za manj kot 1 %, obsegalo je okoli 142.000 živali. Ovc smo 1. decembra lani skupno redili približno 116.800, kar je bilo za okoli 500 ali manj kot 1 % več kot pred enim letom. Koz pa smo skupno redili okoli 25.100 ali za približno 6 % manj (približno 1.700 živali manj).
Vir: SURS
Foto: Arhiv Instore (Freepik)
