Po oceni družbe so v prejšnjem četrtletju po vsem svetu za davke namenili od 4,3 do 4,7 milijarde dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Družba je v petek vlagateljem sporočila, da bo v zadnjem trimesečju lanskega leta zaradi zvišanega britanskega davka na dobiček energetskih podjetij in dodatnih davkov EU vknjižila nižji dobiček.
Energetski velikan je razkril tudi, da naj bi bilo trgovanje na področju kemikalij v zadnjem četrtletju leta 2022 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem "precej nižje".
Kot so dodali v koncernu, so na proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v četrtem četrtletju vplivali večji izpadi v dveh obratih v Avstraliji.
Skupina naj bi celotne rezultate za poslovno leto 2022 objavila v začetku februarja, še poroča dpa.
Vlada v Londonu je davek na presežni dobiček naftnih in plinskih podjetij uvedla maja lani. Sprva je ta znašal 25 odstotkov, finančni minister Jeremy Hunt pa je davek z novim letom zvišal na 35 odstotkov. Davek bo veljal do marca 2028.
EU pa je v luči energetske krize nedavno sprejela uredbo, ki med drugim uvaja t. i. solidarnostni prispevek, ki ga plačujejo podjetja v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju. Pri izračunu prispevka se upošteva obdavčljivi dobiček v fiskalnem letu 2022 in/ali 2023. Če bo ta za najmanj 20 odstotkov višji od letnega povprečja po letu 2018, bo prispevek znašal najmanj 33 odstotkov presežka.
Cilj uredbe EU je obdavčiti podjetja, ki beležijo presežne dobičke na račun dogodkov, s katerimi sicer nimajo nič, v tem primeru na račun ruske invazije na Ukrajino, ki je v Evropi sprožila energetsko krizo oz. velik skok cen energentov.
Ameriški naftni velikan Exxonmobil zaradi omenjene uredbe toži Evropsko unijo. Kot trdijo v koncernu, jih bo novi davek stal prek dve milijardi dolarjev.
