Njen predsednik Borut Florjančič (na fotografiji) je na na začetku kongresa "napadel" predlog evropske uredbe o rabi fitofarmacevtskih sredstev in slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je zatrdila, da načrt izboljšuje položaj kmetov.
Florjančič je za uvod dejal, da v času zaostrenih mednarodnih gospodarskih razmer "tudi sami sebi mečemo polena pod noge".
Kot primer "takšne odločitve brez kompasa" je navedel predlagano uredbo evropskega parlamenta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki ima po njegovem mnenju lahko "neslutene težke posledice". Dejal je, da bomo v primeru sprejetja uredbe v predlagani obliki morali hrano uvažati iz krajev, kjer "je odnos do človeka in narave na repu prioritetne liste". Napovedal je še, bodo kmetije propadale, odvisni bomo od uvoza hrane, ta pa bo vprašljive kakovosti. Zatrdil je, da bi uredba najbolj prizadela države, kot je Slovenija, ki so za varovanje okolja naredile že veliko.
Florjančič meni, da v naši družbi marsikdo pozablja, kdo prideluje hrano. Kot je zatrdil, bo država z novim strateškim načrtom skupne kmetijske politike postavila kmetom vrsto administrativnih ovir, ki jim bodo "najblažje rečeno, onemogočale normalno delo". Zahteve je označil za neuresničljive in nepremišljene. Dejal je, da bodo kmetje zaradi "obveznega režima, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki", primorani opustiti 200 hektarjev njiv in 550 hektarjev najboljših travnikov, številne kmetije pa ne bodo več mogle nakrmiti svoje živine.
Opozoril je tudi na odkupne cene mesa in mleka, ki po njegovih besedah spet drvijo proti repu evropske lestvice. "Presenečajo nas predatorske maloprodajne cene mesa," je obtožil trgovce in izrazil dvom v izvor mesa v prodajalnah.
Državni sekretar za lesarstvo, šport in notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan je povedal, da nekaj tednov deluje strateški svet za socialno ekonomijo, ki ima za eno prvih nalog ugotoviti, kaj je treba narediti, da bo v desetih letih stanje socialne ekonomije v Sloveniji bolj primerljivo z EU kot sedaj, ko je po njegovih besedah katastrofalno. Opozoril je, da je osnutek strategije že objavljen na spletni strani, v javno razpravo pa ga bodo dali v maju.
Napovedal je, da bodo letos poskusno objavili razpis za podporo 10 projektom s področja socialne ekonomije, ki vključuje tudi zadružništvo, "da vidimo, ali lahko z neposredno podporo pospešimo inovativnost".
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je ocenila, da so v strateškem načrtu za izvajanje skupne evropske kmetijske politike 2023-2027 s kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja "oblikovali vzvode za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta".
Po njenih besedah bodo zadruge lahko v okviru strateškega načrta pridobile podporo naložbam v osnovno kmetijsko pridelavo in predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Zatrdila je, da nadaljujejo s krepitvijo vseh členov verige, s poudarkom na kolektivnih naložbah. Poudarek bo na naložbah za ureditev zbirnih centrov, skladišč, hladilnic oziroma in opreme, je dejala.
Napovedala je še, da bo mogoče pridobiti začetno podporo za združevanje v skupine ali organizacije proizvajalcev, "ker želimo preseči sedanje šibko povezovanje znotraj posameznih sektorjev".
