Zadružniki so na tradicionalnem Kongresu zadružne zveze Slovenije pozvali k razumni presoji evropskih direktiv z opozorilom, da bi slepo sledenje le-tem lahko pripeljalo do propada slovenskih kmetij, torej temelja slovenskega kmetijstva, ki pomaga ohranjati kulturno krajino ter našo prehransko varnost. Prvi konkretni primeri se že kažejo. Na kongresu so zbrali domače in tuje strokovnjake, ki so z mnogih vidikov osvetlili dejstvo, da je trajnostni sistem poslovni model prihodnosti, spoštljiv do narave in človeka ter ekonomsko učinkovit sistem, po katerem bi se lahko zgledoval vsak. Izpostavili so tudi nujnost ohranjanja živinoreje, saj le-ta (znanstveno zmerjeno) ne pomeni grožnje klimatskim spremembam, še manj pa je priporočljivo meso umakniti z naših jedilnikov.
»Naša Evropa, velika, sodobna, demokratična zveza držav, naša blaginja in varnost so na preskušnji. Poleg globalnih izzivov in spremenjenih geopolitičnih razmer pa tudi sami sebi vztrajno mečemo polena pod noge,« je v uvodnem nagovoru opozoril Borut Florjančič (na fotografiji), predsednik Zadružne zveze Slovenije in dodal: »Nihče v svetu močnih avtoritativnih držav, globalnih korporacij nam ne bo rekel, naj malce razmislimo. Preučimo, kam nas naše odločitve peljejo. Le prilagodili bodo svojo strategijo na še svojo hitrejšo rast in prevlado.«
Primer ene takšne odločitve brez kompasa je, kot je dejal Florjančič, predlagana Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bi lahko imela neslutene in težke posledice. »Evropska komisija je ukrep predlagala brez celovite presoje vplivov, ki pa jih pozna vsak, ki hodi okoli z odprtimi očmi. Hrano bomo uvažali iz okolij, kjer jim je odnos do sočloveka in narave na repu prioritetne liste. Propad kmetij, ranljivost zaradi odvisnosti, ogljični odtis, problematična kvaliteta hrane pa kot da niso pomembne posledice. Da ne govorimo, da bi predlagana uravnilovka zmanjševanja rabe FFS najbolj udarila tiste države, katere smo že do sedaj naredili velike korake na področju omejevanja njihove rabe. In zato nas lahko resno skrbi, ali imajo tisti, ki vodijo našo barko dejansko v rokah kompas.«
Drugi primer so barjanski kmetje, ki bodo zaradi obveznega »režima«, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki, ne da bi vključili te kmete in lokalne skupnosti, primorani opustiti svojo kmetijsko dejavnost na kar 200 ha njiv in na najboljših travnikih, skupaj na vsaj 550 ha. Kmetijstva, tudi ekološkega, namreč ni možno prilagoditi zahtevam iz predlaganega obveznega »režima«. »Kaj naj naredijo vsi ti kmetje, ki so leta, desetletja, stoletja trdo garali, vlagali, posodabljali, razvijali kmetije, kupovali zemljišča, skrbeli za zemljo in naravo, da so z družinami lahko preživeli, zdaj pa jim boste čez noč onemogočili preživetje?« je na kongresu ob prestavitvi problematike pojasnila Helena Žučko iz Kmetijske zadruge Ig ter dodala: »Predstavnikom Ministrstva za naravne vire in prostor smo kmetje z Barja izročili 11 zahtev. Najpomembnejši, pri katerih ne bomo popuščali, sta, da je vstop v ukrepe prostovoljen in da se prepreči konverzija njiv v steljnike.«
Vrsta perečih tematik, ki danes vladajo v slovenskem kmetijstvu, je tako razlog, da je bil letošnji kongres zadružnikov zasnovan kot celodnevna razprava, na kateri so domači in tuji strokovnjaki ter odločevalci odpirali ključne izzive, s katerimi se kmetje in širše poslovno ter družbeno okolje danes soočajo, ter jih osvetlili skozi svoje izkušnje in primere dobrih praks, svoje izkušnje in razmišljanja pa so o vsaki tematiki prispevali tudi zadružniki. Beseda je tekla o strateškem načrtu skupne kmetijske politike, izzivih na področju energetike, problematike okolja, resničnega vpliva govedoreje, o trajnostni rabi FFS, pomenu zdrave prehrane itd.
Zadružniki so opozorili na odgovornost, ki jo imajo vsi, ki sokreirajo poslovno okolje, v katerem delujejo: evropski funkcionarji in uradniki, slovenski funkcionarji in uradniki, kmetijske organizacije in tudi nevladne organizacije. »Mi vsi kreiramo kmetijsko politiko do kmeta, odnos do kmeta. Mi vsi imamo odgovornost, da naše kmetijstvo sploh preživi. Kmetijstvo, zaradi katerega je naša samooskrba in prehranska varnost sploh lahko mogoča. To odgovornost bi morali izkazovati na način, da mu omogočimo dobre pogoje kmetovanja, da se razvija, da gradi lastno in družinsko stabilnost, tudi v ekonomskem smislu,« je dejal Florjančič.
V nadaljevanju smo zbrali nekaj ključnih vsebinskih poudarkov govorcev kongresa, poglobljene informacije in gradiva pa so na voljo na povpraševanje pri spodaj navedenih kontaktih Zadružne zveze Slovenije.
Mag. Dejan Židan, državni sekretar za lesarstvo, šport in notranji trg, je v pozdravnem nagovoru očrtal aktualno gospodarsko okolje in opredelil vlogo socialne ekonomije. Poudaril je, da je to ena pristnih ekonomij, ki v Evropski uniji zaposluje 6,3 % vseh delovno sposobnih, v Sloveniji pa je ta odstotek za 10-krat nižji. Zato je izpostavil pomen spodbujanja razvoja socialne ekonomije in najavil prihod razpisa pilotnega projekta znotraj socialne ekonomije, s katerim bo podprto delovanje socialnih podjetij, tudi zadružništva. Opozoril je tudi na še vedno bistveno večjo potrebo po delavcih, kot jih je danes na voljo na trgu delovne sile. »Danes imamo stanje, kot ga še nismo imeli; danes imamo 1 milijon zaposlenih in veliko potrebo po zaposlenih v vseh sektorjih, vsi sosednji trgi dela pa so prazni… Prilagoditi je treba sistem življenja.«
Gijs Schielthuis, vodja Oddelka za perspektivo politik, DG AGRI pri Evropski komisiji je predstavil pomen prehranske varnosti v luči trajnostnih prehranskih sistemov in poudaril, da gre pri snovanju le-te za kompleksen sistem medsebojno povezanih dejavnikov, da pa bo »dobro delujoč prehranski sistem, ki v vrednostno verigo vključuje zunanje vplive na okolje oziroma zdravje, potreboval opolnomočene kupce.« Predstavil je tudi novo iniciativo Ogrodja zakona za trajnostni prehranski sistem (Framework law for a sustainable food system), ki bo konec leta 2023 oblikovan v prvi predlog. Ogrodje predstavlja kompleksen sistem »blokov«, katere predstavljajo splošne opredelitve, splošni cilji, javna naročila, ugodno prehransko okolje, minimalne zahteve, upravljanje in trajnostno označevanje.
Do omenjene iniciative je bil kritičen Bruno Menne, direktor Oddelka za kmetijske trge pri COPA COGECA, ki je opozoril, da iniciativa temelji na sistemu korenčka in palice. Palico predstavljajo minimalne zahteve za javna naročila, korenček pa sistem trajnostnega označevanja, ki naj bi dvignil ugled in kupcu ponudil predlog izbire, ter minimalne trajnostne zahteve. »Ko govorimo o trajnostni, ne bi smeli govoriti zgolj o okoljskem vidiku, temveč tudi o družbenem in ekonomskem,« je poudaril.
Mag. Andreja Komel, vodja Sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob reviziji strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 – 2027 poudarila, da so v pripravi nove spremembe. »Druga sprememba strateškega načrta bo pripravljena predvidoma do konca 2023. Na osnovi razprave z deležniki smo evidentirali pobude, pobudo pa bomo vložili še pred odprtjem novih razpisov,« je pojasnila. Povedala je tudi, da so v prvi spremembi predvideli dodatnih 6,2 mio evrov sredstev za podporo gospodarstev mladih kmetov.
Karel Bauer, vodja Oddelka za kmetijsko in regionalno politiko pri Kmetijski zbornici Avstrije je pri predstavitvi avstrijskega strateškega načrta SKP poudaril, da naj bo cilj strateškega načrta zagotoviti ekološko in ekonomsko stabilno, trajno kmetijstvo ter da je pri doseganju zahtevnih ciljev ključ inovativnost na vseh ravneh. Izpostavil je pomen neposrednih plačil, ki morajo vedno bolj izpolnjevati tudi socialne zahteve, ter pomen konstantnega sodelovanja, od samega začetka do konca. Avstrijski proces priprave strateškega načrta je vključeval več kot tisoč sestankov z različnimi deležniki, praktično 24/7 razpoložljivost za vsakršna vprašanja ter dialog, ki je kmetom pokazal prednosti SKP kot orodja, iz katerega lahko črpajo podpore za svoj razvoj in delo, ne pa kot breme, ki bi njihovo dejavnost oteževalo.
Pri vprašanju potrebe po zmanjšanju konzumacije mesa se je debata vrtela okrog vloge govedoreje v slovenskem kmetijstvu in prehranskih smernicah. Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, je poudaril, da je govedoreja za slovensko kmetijstvo bistvena, ter da tudi z vidika uravnotežene prehrane in vpliva na okolje ni problematična. »Porabo mesa je smiselno zmanjšati, ni pa potrebe po ukinitvi,« je dejal in opozoril na dejstvo, da je z govedorejo manjša poraba zemljišč, kot bi bila le ob rastlinski prehrani. Dr. Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije, je povedal, da je živinoreja prispeva majhen delež toplogrednih plinov, v kolikor jo obravnavamo kot ekvivalent ogljikovega dioksida. Ob upoštevanju razpada metana v ozračju v dvanajstih letih, prispeva živinoreja le še 2,7 odstotka vseh toplogrednih plinov v ozračju. In če upoštevamo še večnamenskost kmetijstva in živinoreja kot ohranjevalca obdelanosti podeželja, bi morali pozornost posvetiti bolj drugim težavam kot pa govedoreji.
Verbič je tudi povedal, da je živinoreja prispeva majhen delež toplogrednih plinov, v kolikor jo obravnavamo kot ekvivalent ogljikovega dioksida. Ob upoštevanju razpada metana v ozračju v dvanajstih letih, prispeva živinoreja le še 2,7 odstotka vseh toplogrednih plinov v ozračju. In če upoštevamo še večnamenskost kmetijstva in živinoreja kot ohranjevalca obdelanosti podeželja, bi morali pozornost posvetiti bolj drugim težavam kot pa govedoreji.
O pomenu in vlogi mesa kot vira beljakovin uravnotežene prehrane se je strinjala tudi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljica in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, ki je poudarila, da je na prehrano potrebno gledati skozi posameznika in tudi v okviru prehranskih konceptov. »Imamo dobra splošna priporočila za prehrano, a jih ne znamo komunicirati. Ljudje ne vedo, kaj je za njih pomembno,« je dejala. »Priporočila, kot so »manj mesa«, lahko v praksi pomenijo več pice in podobnih »packarij«, je dejala slikovito in pojasnila, da se moramo dejansko pogovarjati o prehranskih strategijah in usmeritvah, da jemo zadosti hranil.
