Znižala je tudi napoved za 2024, in sicer za EU z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka. Inflacija se še naprej umirja.
Zadnji podatki po navedbah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija kažejo, da je bila gospodarska aktivnost v EU v prvi polovici leta 2023 zadržana.
Šibko domače povpraševanje, predvsem pa potrošnja, kaže na to, da imajo visoke in še vedno naraščajoče cene blaga in storitev za potrošnike večji vpliv, kot je kazala spomladanska napoved. To se dogaja kljub padanju cen energentov in izredno močnemu trgu dela, povečevanju zaposlenosti in zviševanju plač.
Evropska komisija za letos EU napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, potem ko je maja napovedovala enoodstotno. Napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki ima 20 članic, pa je znižala z 1,1 na 0,8 odstotka.
Upočasnjevanje gospodarske rasti je pričakovati tudi v prihodnjih mesecih, rast BDP pa bo šibkejša tudi v prihodnjem letu, vendar pa vseeno nekoliko večja.
Komisija je v primerjavi z majem napoved rasti BDP za EU znižala z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka.
Glede inflacijskih gibanj v Bruslju napovedujejo, da se bo inflacija še naprej zniževala. V EU bo letos po napovedih Bruslja znašala 6,5 odstotka, kar je 0,2 odstotni točki manj, kot so napovedali maja. Za prihodnje leto so medtem napoved inflacije za EU zvišali s 3,1 na 3,2 odstotka.
V evrskem območju pa bo inflacija letos znašala 5,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,9 odstotka, napovedujejo v Bruslju. V spomladanski napovedi so za letos napovedali 5,8-odstotno inflacijo, za leto 2024 pa 2,8-odstotno.
Cene energentov bodo v preostanku letošnjega leta še naprej padale, a počasneje, poudarjajo v Bruslju. V prihodnjem letu na naj bi spet nekoliko narasle, predvsem kot posledica višjih cen nafte. Še naprej se bo umirjala tudi inflacija cen storitev, med drugim kot posledica zaostrovanja monetarne politike.
Na komisiji pojasnjujejo, da ruska agresija na Ukrajino in druge geopolitične napetosti še naprej predstavljajo vir negotovosti. Zaostrovanje denarne politike pa bi lahko na gospodarsko aktivnost vplivalo bolj negativno od pričakovanj, a bi lahko vodilo tudi v hitrejše zniževanje inflacije.
Gentiloni je glede zviševanja obrestnih mer sicer dejal, da na komisiji ocenjujejo, da smo v EU blizu vrhu obrestnih mer. Ob tem je poudaril, da ne gre za dajanje priporočil Evropski centralni banki (ECB) in da je ta tista, ki sprejema odločitve glede obrestnih mer.
Na evropsko gospodarstvo pa vplivajo tudi vse večja tveganja, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ki so se pokazale v poletnih požarih in poplavah. Pri tem je komisar omenil tudi Slovenijo.
"Vse večje število tovrstnih dogodkov moramo nasloviti. Tega ne moremo rešiti z nekaj besedami. Če podnebna tveganja omenjamo kot potencialna makroekonomska tveganja, moramo to jemati zelo resno," je povedal Gentiloni. Dodal je, da bi morali tovrstna tveganja morda vključiti tudi v model napovedovanja gospodarske rasti.
Komisija je v današnji vmesni gospodarski napovedi predstavila zgolj podatke za celotno EU, evrsko območje ter šest največjih gospodarstev v uniji. Gre za Nemčijo, Francijo, Italijo, Nizozemsko, Poljsko in Španijo.
Gentiloni je pojasnil, da je komisija tovrsten pristop uporabljala že pred leti, v vmesnih napovedih pa ga uporablja tudi ECB. Zagotovil je, da bodo podatke za vse članice objavili v jesenski napovedi, predvideni za november.
