| To se je na današnji dan zgodilo v trgovskem centru Marsh v ameriški zvezni državi Ohio, črtna koda pa je po poročanju britanske medijske hiša BBC med 50 najpomembnejšimi stvarmi, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo. V organizaciji GS1 Slovenija, so mnenja, da je ta, po obliki skromen, a informacijsko zelo pomemben simbol, vsak dan prisoten na več kot milijardi izdelkov.
|
| Slednji potujejo in se prodajajo po vseh celinah našega sveta. Črtni simbol, ki sodeluje na dnevnem nivoju pri okoli desetih milijardah transakcij (več kot je dnevnih iskanj prek spletnega iskalnika Google), predstavlja hkrati sinonim za značilen zvok v obliki »beep« - slednjega povzroči njegovo skeniranje na blagajnah malih in velikih trgovskih centrov. |
Črtna koda vstopa za povrh v današnjih časih v novo obdobje delovanja, saj prinaša z dvodimenzionalno transformacijo gospodarstvu in sodobni družbi bogatejši nabor informacij ter številnejše načine uporabe, del katerih bodo v prihodnosti predstavljali tudi digitalni potni listi.
Trgovci so s pomočjo nove tehnologije začeli natančneje slediti nakupnim navadam kupcev, imeli boljši nadzor nad zalogami in začeli uvajati dodatne produkte, kot so nakupovalne kartice s črtno kodo. V obdobju od leta 1976 do 1980 je število živilskih trgovin z novo tehnologijo naraslo s 104 na 2207 in se začelo širiti po vsem svetu.
Črtnim oziroma tako imenovanim enodimenzionalnim kodam se že kar nekaj zadnjih let pridružujejo informacijsko bogatejše 2D kode, ki omogočajo širše načine uporabe. 2D kode vsebujejo v primerjavi z enodimenzionalnimi večje količine podatkov za kakovostnejše delovanje podjetji in regulatorjev ter poskrbijo za boljšo potrošniško izkušnjo končnega kupca. Primerov uporabe je veliko, vključno z varnejšo obravnavo pacientov v zdravstvenih ustanovah. 2D kode omogočajo s preprostim odčitavanjem vpogled v številne informacije, kjer lahko v primeru živil izvemo od kod in na kakšen način prihajajo, ali vsebujejo alergene, ali je njihov izvor organski, kako in na kašen način recikliramo njihovo embalažo in kakšen je okoljski odtis kupljenega izdelka. Omenjeni podatki zvišujejo stopnjo preglednosti in pomagajo ljudem sprejemati kakovostnejše odločitve o tem, kaj kupiti in kako uporabljati.
Dvodimenzionalne kode so v primerjavi s črtnimi, kjer gre za niz različno debelih črtic, sestavljene iz simbolov in horizontalnih ter vertikalnih grafičnih elementov. Slednji omogočajo matričen algoritem kodiranja in s tem večjo informacijsko zajetnost. Med najbolj pogoste dvodimenzionalne kode štejejo QR kode, ki jih najlažje odčitamo s pomočjo kamere na običajnem mobilnem telefonu. Z njimi se srečujemo na številnih področjih vsakdanjega življenja, ki ga je v smislu množične uporabe verjetno najbolj zaznamovalo obdobje epidemije COVID-19. V njem so začele menije v restavracijah in barih nadomeščati na mize in druge vidne dele natisnjene QR kode. Zelo pogosto se z njimi srečujemo tudi na področju marketinških in promocijskih aktivnostih ter pri plačevanju plačilnih nalogov.
Zelo popularne so Data Matrix kode, ki imajo veliko stopnjo korekcije napak (30%) in omogočajo visoko stopnjo zanesljivosti odčitavanja pri morebitnih poškodbah kode. Večinoma se uporabljajo na področju zdravstva, maloprodaje in industrije.
Pomembno vlogo pri tranziciji črtnih kod v 2D kode igra s pomočjo 116 predstavništev po vsem svetu nepridobitna globalna organizacija GS1, ki sodeluje s številnimi svetovno znanimi podjetji pri uvajanju generacijsko novih kod. Po tej plati gre za podoben pristop, kot smo ga bili deležni pred 50 leti z združevanjem ameriških trgovskih podjetji. Konec leta 2020 je GS1 s tem namenom zagnala s ključnimi akterji v maloprodajnem sektorju globalno pobudo za prehod iz tradicionalnih na naslednjo generacijo črtnih kod za učinkovitejše delovanje trgovine, bolj trajnostno potrošništvo in višjo varnost pacientov.
Danes se posledično srečujemo z implementacijo 2D kod, ki delujejo na podlagi standardov GS1, v 48 državah, na čelu s Kitajsko, ZDA, Avstralijo in Brazilijo. Celoten trg, kjer poteka najbolj intenzivna tranzicija iz črtnih v 2D kode, pa predstavlja v smislu celotnega svetovnega bruto domačega proizvoda kar 88,5 odstotni delež.
Pozorno oko lahko že danes na številnih izdelkih znamk, kot so L'Oreal, PepsiCo, Carrefour, Barilla, Nestlé, P&G, Dr.Oetker in Procter & Gamble, opazi 2D kode nove generacije. Zavezanost k uporabi 2D kod tipa QR in podpori organizaciji GS1 pri tovrstnih prizadevanjih dokazuje med drugim skupna izjava največjih svetovnih trgovskih družb, ki delujejo v več kot 150 državah in ustvarijo skupni promet v višini 1,4 bilijona ameriških dolarjev. Globalna izjava, kot so jo poimenovali, podaja odgovore o ključnih razlogih za uporabo QR kod z zapisom podatkov v skladu s standardi GS1, navaja koristi za industrijo in potrošnike ter prikazuje, kako bo potekalo uvajanje QR kod s ciljem, da bo do konca leta 2027 večina maloprodajnih izdelkov opremljena z njimi in da bodo trgovski centri imeli ustrezno opremo za njihovo odčitavanje.
GS1 črtna koda, ki je v zadnjih petdesetih letih spremenila način nakupovanja in prodaje izdelkov, ostaja na takšen način globalno prepoznavna in hkrati pripravljena za nove poslovne izzive ter priložnosti. Vse to dopolnjujejo upravičena potrošniška pričakovanja v smislu kakovostnejših informacij o izdelkih in hkrati okoljske zahteve, kjer moramo kot družba stremeti k ustvarjanju kakovostnih podatkov za sprejemanje razumnih in učinkovitih odločitev, kjer bo digitalno obarvana tranzicija iz tradicionalnih enodimenzionalnih v 2D kode igrala nedvomno zelo pomembno družbeno in gospodarsko vlogo.
| GS1 je nepridobitna mednarodna organizacija. Nacionalna predstavništva imajo v 116 državah. GS1 Slovenija ima več kot 3800 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Organizacija razvija globalne standarde in rešitve za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev z namenom učinkovitejšega poslovnega komuniciranja. S številnimi svetovno znanimi podjetji trenutno sodelujejo pri prehodu iz črtnih v dvodimenzionalne kode. |
Vir/Foto: GS1
