Storitve so se v povprečju podražile za 3,2 %, cene blaga pa upadle za 1,6 %. Pri blagu dnevne porabe so se znižale za 2,6 % in pri trajnem blagu za 1,2 %, medtem ko so se pri poltrajnem blagu zvišale za 2,1 %.
Deflacijski vpliv so imele (1,3 odstotne točke) nižje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 8,6 %); najbolj električna energija, ki se je pocenila za 22,7 %. Sledile so pocenitve izdelkov in storitev iz skupine prevoz (za 3,1 %) – inflacijo so znižale za 0,5 odstotne točke.
Po drugi strani so se v letu dni podražili alkoholne pijače in tobak (za 5,0 %), rekreacija in kultura (za 3,3 %) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 1,4 %) – k inflaciji je vsaka izmed teh skupin prispevala po 0,3 odstotne točke.
Ob spremembi načina obračuna cen omrežnine za električno energijo se je elektrika v primerjavi s prejšnjim mesecem pocenila za 9,3 % in inflacijo znižala za 0,3 odstotne točke. Za prav toliko so jo znižali tudi za 6,4 % cenejši počitniški paketi. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,4 %), najemnine (za 2,7 %), pogonska goriva (za 2,3 %) in preostale oktobrske pocenitve.
Po drugi strani je bil v oktobru še vedno opazen sezonski vpliv menjave kolekcij v trgovinah. Cene oblačil so bile višje za 5,3 % in obutve za 6,3 %, kar je mesečno inflacijo zvišalo za 0,3 odstotne točke oz. 0,1 odstotne točke. Podražila se je tudi zelenjava (za 3,6 %) in prispevala 0,1 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 0,0-odstotna (pred enim letom 6,6-odstotna). Mesečna rast cen je znašala –0,3 %.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 %, cene blaga pa nižje za 2,0 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 2,7 % in trajno blago za 2,1 %, medtem ko je bilo poltrajno blago dražje za 1,3 %.
Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za september 2024 in so dostopni na povezavi TUKAJ.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v državah članicah EMU 1,7-odstotna (mesec prej 2,2-odstotna) in v državah članicah EU 2,1-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna). Najnižjo so izmerili na Irskem (0,0-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (4,8-odstotna); v Sloveniji je znašala 0,7 %.
P.S.Podrobnejša primerjava cen življenjskih potrebščin TUKAJ.
Vir: SURS
Foto: Freepik
