Kot so sporočili iz družbe, se kljub zahtevnim vremenskim razmeram in rekordno visokim poletnim temperaturam letošnji pridelek pridelovalcev sladkorne pese približuje 1,4 milijonam ton, povprečni pridelek pa okoli 42 tonam sladkorne pese na hektar.
Najboljši pridelek je bil dosežen v Sremu in je znašal okoli 51 ton na hektar, v Bački okoli 42 ton medtem ko je bil v Banatu pridelek najnižji, le 33 ton na hektar.
"Največji izziv v pridelavi sladkorne pese, a tudi v pridelavi nasploh, so letos podnebne spremembe. Ekstremni suši so julija in avgusta sledile rekordne povprečne temperature. Podnebne razmere so vplivale na znižanje ocenjenega pridelka sladkorne pese za okoli 25 % glede na potencial, ki ga je imel v prvi polovici junija. Učinki suše na sladkorni pesi so bili najbolj vidni v obliki zavračanja listov do 90 % in z začetkom odmiranja rastlin. Na parcelah, kjer smo izvajali popolno agrotehniko in zaščitne ukrepe, ki jih priporoča naš raziskovalno razvojni center, smo dosegli izjemne rezultate, ki govorijo v prid temu, da imamo tehnologijo tudi za take razmere," je povedal Slobodan Košutić, direktor podjetja Sunoko.
Košutić je na seminarju o sladkorni pesi, ki ga tradicionalno organizirajo za partnerje ob koncu leta, izpostavil, da je kakovost surovine nezadovoljiva, na videz zdrava korenina sladkorne pese pa da ima visoko vsebnost invertnih sladkorjev. Del saharoze se je razgradil na enostavne sladkorje, kar je povzročilo velike izgube pri predelavi. Gnila repa, največ v Banatu in Sremu, je povzročila bistveno drugačno organizacijo pridobivanja, logistiko in način dela v tovarnah. Poslabšani kakovosti sladkorne pese je bilo treba prilagoditi tehnološke postopke v sladkornih tovarnah kar je povzročilo znatno povečanje stroškov proizvodnje sladkorja.
"Poudarek dela raziskovalno-razvojnega centra je na reševanju problematike gumijastega korena sladkorne pese in izboljšanju zaščite listov pred cerkosporozami. Izvedli smo poskuse, da bi preverili učinkovitost insekticidov in čas uporabe za zatiranje žuželk, ki prenašajo fitoplazmo. To je povzročitelj bolezni, ki povzroči pospešeno gnitje listov, čemur sledi slabost korenin, ki izgubijo čvrstost, se zmehčajo in postanejo »gumijaste«. V teh razmerah je rastlina bolj dovzetna za napade drugih sekundarnih patogenov, kar povzroči gnitje korenin. Nabor ukrepov v boju proti prenašalcem fitoplazme, ki jih je raziskovalno-razvojni center opredelil lani, je na parcelah, dal nadpovprečne rezultate, kar je prispevalo k odličnemu pridelku korenin tudi v letošnjih razmerah," je povedal Saša Rajačić, direktor raziskovalno razvojnega centra.
Na seminarju so predavali ugledni strokovnjaki s področja zaščite sladkorne pese in mineralne prehrane. V družbi pravijo, da bodo tudi v prihodnjih letih podpirali kmetijske pridelovalce, da bi zagotovili varno in stabilno oskrbo srbskega trga s sladkorjem.
| Sunoko začenja s proizvodnjo alkohola Namesto tovarne sladkorja bodo od druge polovice leta 2025 v Kovačici proizvajali alkohol, v zagon katerega bo Sunoko kot lastnik tovarne sladkorja vložil dobrih 34 milijonov evrov, poroča Dnevnik. Tovarna alkohola bi morala biti, tako kot je bila tovarna sladkorja, steber lokalnega gospodarstva v tem delu Banata, zato prebivalstvo ne bi smelo skrbeti, da sladkorne pese ne bodo več predelovali, so za Dnevnik povedali v podjetju. Seveda bo Sunoko še naprej proizvajal sladkor v svojih tovarnah v Vrbasu in Pećincih. Razlog, da se Sunoko preusmerja tudi na proizvodnjo alkohola namesto na predelavo sladkorja, so podnebne spremembe, uveljavljena topla in suha klima, ki zmanjšuje pridelek in prebavo sladkorne pese. |
Vir: InStore
Foto: Live Production
