Zbrane predstavnike medijev je najprej nagovoril predsednik OZS Blaž Cvar in se medijem zahvalil za podporo v minulem letu. »Lani poleti smo se vsa delodajalska združenja vrnila v ESS z vladno obljubo, da bomo tisto, kar nas je privedlo do izstopa, popravili. Pričakovanja so bila, da bomo to reševali do konca preteklega leta, žal smo dobili izpolnjeno obljubo le pri evidentiranju delovnega časa,« je poudaril Cvar in dodal, da posledice ohlajanja gospodarstva v Nemčiji čuti tudi slovensko gospodarstvo. »V OZS smo zato na vlado in resorno ministrstvo naslovili zahtevo, da se nemudoma sprejme shema čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za vsa prizadeta podjetja, ki so zaradi upada naročil in izgube poslov že napovedala odpuščanja,« je pojasnil Cvar.
Da je nujno, da država čim prej sprejme ta ukrep, je menil tudi podjetnik in predstavnik obrtnikov v Državnem svetu Aleš Pulko. »Izvozniki smo prvi, ki čutimo tisto, kar se dogaja zunaj. Nemčija je naša največja gospodarska partnerica. Izvozniki beležijo tudi za 25 % zmanjšanje poslovanja v primerjavi z letom 2023. Krč v avtomobilski industriji se je razširil tudi med lesarje, kovinarje in druge dejavnosti. Imamo zelo malo končnih izdelkov, zato tudi težko prihajamo do končnega kupca na ravni Evrope. Pomembno je tudi povedati, da se kriza širi proti zahodu Evrope. Poleg zmanjšanja poslovanja pa doživljamo tudi pritisk na cene,« je dejal Pulko, ki meni, da bo letošnje leto moralo biti tudi leto iskanja priložnosti na drugih trgih, tudi na Madžarskem, Poljskem in trgih Bližnjega vzhoda.
Tudi prevozniki niso zadovoljni z razmerami v državi. »Transport deli usodo gospodarstvo. Ko se ta ohlaja, transport to takoj čuti. Imamo pa še druge problematike, ki vnašajo težave v naš segment. Žalosti nas, da so skoraj vsa večja prevozniška podjetja del svojega poslovanja preselila na Hrvaško. Opozarjali smo na nevzdržno situacijo glede obremenitve dela, dodatnega zavarovanja, kadra, zgodilo pa se ni nič. Za selitev podjetij pa so krive tudi dolge čakalne dobe za delovna dovoljenja. Tu nas je Hrvaška prehitela. Imamo odlično geostrateško lego, ki pa je ne znamo izkoristiti. Želim si, da bi naša politika razumela naše potrebe, da bi prisluhnila našim predlogom in ustvarila pogoje za normalno delo,« je razmere v prevozniškem sektorju opisal predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek.
Veliko oviro na področju gradbeništva predstavljajo počasni postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj. »Lani je bilo izdanih kar 15 odstotkov manj dovoljenj kot leto pred tem. Postopki so predolgi. Gradbeništvo je seveda močno odvisno od državnih investicij. 70 odstotkov denarja v panogi je državnega. Mali obrtniki, gradbinci računamo na poplavno obnovo, tretja razvojna os naj bi se tudi zagnala. Predvidevam, da nas zato letos še ne bi smelo zelo skrbeti. Morda bomo proti koncu leta malenkost čutili tudi vplive ohlajanja gospodarstva in zmanjšanje naročil na področju zasebnih investicij. Povem lahko, da cene stanovanj ne bodo padle, tudi cene gradbenih storitev najbrž ne,« je pojasnil predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič.
Dosežke in cilje zbornice je predstavil generalni direktor OZS Danijel Lamperger: »Maja letos bomo predstavili letošnje zahteve obrti in podjetništva, ki bodo tako kot vselej vsebovale nekaj strateških področjih, ki jih je treba urediti. Imamo zelo obsežno birokracijo, želimo pa, da država spregleda, da smo preveč obremenjeni. Prehitevajo nas države, katerim smo bili včasih vzor. Potrebujemo resen strateški pristop, da postanemo konkurenčni in ustavimo padanje na mednarodnih lestvicah,« je dejal Lamperger, ki ocenjuje, da bo leto 2025 precej tvegano. »Bližali se bomo volitvam, zato bo predlogov všečnih zakonov zelo veliko. Budno bomo spremljali, da ti ne bodo povzročali dodatnega obremenjevanja gospodarstva. Pri birokraciji pa naj bo cilj, da ko en predpis sprejmemo, vsaj enega ali dva stara ukinemo,« je še dejal.
Na srečanju so se dotaknili tudi omrežnin. Cvar je povedal, da so na zbornici že mesec dni pred vladnim pozivom predlagali, da pristojni na agenciji, ki niso bili pripravljeni prisluhniti pripombam gospodarstva in javnosti, prevzamejo odgovornost in odstopijo. »Nekaj podjetij je res dobilo nižje položnice, spet drugi pa ne razumejo, zakaj morajo plačati trikrat več. Prišli smo v stanje, ko po domače povedano ne vemo, kdo pije in kdo plača, podjetniki pa so v popolni negotovosti,« je zatrdil. Po mnenju Cvara je edina rešitev, da se vse skupaj resetira, da se uvede prejšnjo metodologijo ter da se sistem zastavi na bolj transparenten in enostaven način.
Vir/Foto: OZS/Mira Črešnar
