V Slopaku so problematizirali spreminjanje metodologije izračuna deleža odpadne embalaže sredi leta, ki da jim je naložila bistveno višjo in neizpolnljivo obveznost v zadnjem trimesečju 2022.
Vlada je spremembo uredbe sprejela lani septembra. Nanaša se na metodologijo izračuna deleža odpadne embalaže, za katerega mora v skupnem sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo zagotoviti ravnanje v imenu proizvajalcev, ki so jo pooblastili za izpolnjevanje obveznosti.
Deleži pobiranja odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov se od oktobra izravnavajo vsako trimesečje sproti. Prej je medtem prihajalo do polletnega zamika med poročanimi podatki in obveznostmi pobiranja odpadne embalaže v izračunanih deležih.
V Slopaku so v pobudi za presojo ustavnosti trdili, da se sicer s spremembo metodologije strinjajo, a ne sredi leta za tekoče leto, ampak bi morale spremembe veljati za naslednje leto. Trdili so, da jim je bila s spremenjeno metodologijo za zadnje trimesečje 2022 naložena bistveno večja, nepredvidljiva in dejansko neizpolnljiva obveznost, to je delež pobrane odpadne embalaže, ter da bo to nemogoče izpolniti, zaradi česar bodo pristali v prekršku.
Ureditev so želeli izpodbijati z argumentom, da jim v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ni mogoče naložiti tveganja ravnanja v nasprotju z uredbo, ki neposredno in nemudoma spreminja njene obveznosti iz poslovanja. Takšno pravno tveganje je po Slopakovem prepričanju nesprejemljivo. Vlada je vse te navedbe zavrnila.
Ustavno sodišče poudarja, da je izpodbijana spremenjena enačba za izračun deležev odpadne embalaže za vsako skupino embalažnega materiala za posamezno trimesečje v ureditvi skupnega izpolnjevanja obveznosti le predpisan način izračuna deležev posameznih družb za ravnanje z odpadno embalažo, medtem ko same deleže določi vlada s sklepom za posamezno trimesečje leta. Uredba tako ne učinkuje neposredno, tudi za zadnje četrtletje leta 2022 pa bo vlada sprejela poseben sklep.
Ustavni sodniki so zavrnili tudi argument Slopaka, da je njihovim pogledom naklonjena dosedanja ustavnosodna presoja, prav tako so zapisali, da prekrškovna odgovornost ne nastane neposredno na podlagi uredbe, ampak šele na podlagi vladnega sklepa. V morebitnem inšpekcijskem postopku zaradi kršitev obveznosti ravnanja z odpadno embalažo pa imajo družbe zagotovljeno pravno varstvo s sprožitvijo upravnega spora.
Izpodbijanima določbama uredbe glede na vse to po presoji ustavnega sodišča "ni mogoče pripisati kakršnegakoli neposrednega posega v pobudničine pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj". Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo, ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane ureditve.
