Stavbo, kjer proizvajajo sušene testenine, so temeljito prenovili ter vanjo namestili tudi dve novi proizvodni liniji in pakirne linije. Zaradi skrajšanja časa za izdelavo testenin so precej povečali izdelano količino, novi liniji lahko proizvedeta 1000 oz. 400 kilogramov testenin na uro, kar je skoraj podvojitev dosedanje zmogljivosti.
Novo opremo sestavljajo oprema za doziranje sipkih in tekočih surovin, mešalec testa, predsušilnica in sušilnica, stabilizacija ter povezave za pakiranje testenin iz novih proizvodnih linij. Investicija vključuje tudi dve novi pakirni liniji, avtomatsko zlaganje v kartonske embalaže, robotski sistem za paletizacijo, detektor kovin, tiskalnik in aplikator etiket za označevanje končnih palet.
Z novimi proizvodnimi linijami v Mlinotestu zmanjšujejo porabo toplotne energije, z ogrevanja na plin so prešli na uporabo biomase; zaradi uporabe zaprtega sistema hlajenja bo manjša tudi poraba vode. Zaradi zaprtosti proizvodnega sistema so bistveno zmanjšali tudi možnost pojava tujkov na proizvodni liniji.
"Naložba prinaša povečanje obsega proizvodnje ter s tem možnost pridobivanja novih kupcev, razvoja novih izdelkov in količinsko povečanje prodaje obstoječih izdelkov. Zaradi večje produktivnosti bo mogoče z enakim številom zaposlenih proizvesti večjo količino izdelkov," je povedal direktor za področje mlinarstva in testeninarstva v Mlinotestu Robert Rutar.
V proizvodnji suhih testenin je zaposlenih 30 delavcev, ki jih kljub bistveno zmanjšanem obsegu fizičnega dela ne bodo odpustili. Trenutno jih le dodatno izobražujejo, da bodo znali upravljati z novimi stroji.
Nataša Pirc Musar je v nagovoru poudarila, kako pomembno dodano vrednost ima industrijska pridobitev v celotni regiji in ponovno dokazuje, kako posebno mesto ima Vipavska dolina v slovenski živilski panogi. "S prenovljeno tovarno testenin še dodatno krepite pozicijo največjega in najbolj prepoznavnega proizvajalca testenin v regiji," so besede predsednice navedli v njenem uradu.
Izpostavila je naraščajoč pomen prehranske industrije. "Če je bila ta panoga kar dolgo zapostavljena in neupravičeno postavljena na stranski tir ključnih odločevalcev, pa se v novih globalnih tržnih razmerah in razmerjih v mednarodni trgovini vse bolj kaže nacionalni pomen prehranskega sektorja," je dejala.
Prehransko industrijo je označila kot panogo strateškega pomena, zato si prizadeva, da bi se z vso odgovornostjo pogovarjali o pomenu pridelave in predelave domače hrane, kjer ključno vlogo igrata kmetijski in prehranski sektor, ki sta pri samooskrbi in prehranski varnosti povezana in nerazdružljiva.
V Mlinotestu so posodobitev začeli načrtovati leta 2017, ko so odprli novo tovarno svežih polnjenih testenin. Investicijski elaborat prenove tovarne sušenih testenin je bil pripravljen leta 2020, ko so začeli pogajanja s proizvajalci in dobavitelji opreme.
Mlinotest je sicer tri četrtine proizvedenih testenin prodal v Sloveniji, 25 odstotkov pa izvozil, največ na Hrvaško in v Italijo. Poleg prodaje testenin pod lastno blagovno znamko pakira posamezne proizvode tudi za različne trgovske blagovne znamke.
V Mlinotestu po besedah predsednika uprave Danila Kobala tudi letos načrtujejo nekaj večjih investicij, zaključujejo prenovo pšeničnega mlina, skupno pa bodo dosegle vrednost okoli šestih milijonov evrov.
Predsednica Nataša Pirc Musar je v nagovoru poudarila naraščajoč pomen prehranske industrije (na fotografiji z Danilom Kobalom, predsednikom uprave Mlinotesta).
"Pašto imam zelo rada. Prihajam iz Kamnika in tam rečemo makaronaflajš, kot predsednica pa si lahko mogoče izmislim novo besedo in to bi bila paštaflajš (smeh)," je na koncu govora zaposlenim in gostom povedala prva predsednica v zgodovini Slovenije.