Glede napovedanega spremljanja cen v prehranski verigi je posvaril pred prehitrim komuniciranjem, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc pa je opozorila pred previsokimi pričakovanji vlade.
Slovenija je po besedah Aleša Kuharja na področju maloprodajnih cen hrane rahlo nad povprečjem EU, trendi rasti pa se umirjajo, zato pričakuje, da se bo prehranska inflacija kmalu spustila pod deset odstotkov. "V Sloveniji je tako vztrajna prehranska inflacija posledica krhkosti prehranskega sistema, živilstva, predvsem pa kmetijstva," je ob robu vrha kmetijskih in živilskih podjetij v Portorožu za STA ocenil agrarni ekonomist.
Pogreša predvsem, da bi bili slovenski kmetje in živilska industrija v agroživilski verigi v obdobjih visokih cen sposobni zadržati cene, v obdobju nizkih cen pa izolirati dogajanje na Slovenijo do te mere, da bi se ekonomski odnosi ter podjetja in kmetije normalno razvijali.
"Skratka - majhnost in ranljivost trga, to je temelj za vztrajno inflacijo, ker v tej državi enostavno nimamo ekonomske sile za obvladovanje teh pritiskov," je poudaril. Kot primer je izpostavil sladkor, pri katerem je Slovenija zaradi manjka lastne proizvodnje bolj kot ne talec podjetij, ki nam ga prodajajo.
Medtem ko nekatere države prehransko inflacijo rešujejo z nižanjem davka na dodano vrednost (DDV) za hrano, Kuhar takšnemu ukrepu ni naklonjen. "Spreminjanje fiskalne politike na tako zapletenem trgu, kjer imamo zelo veliko igralcev, ne rezultira nujno v celotnem prenosu znižanega DDV na maloprodajne cene, država pa izgubi pomemben vir financiranja," je pojasnil.
Ta ukrep pa dopušča direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Zagorc. "Prav gotovo je to lahko eden od ukrepov, čeprav naša država temu ni tako naklonjena. Pa vendar, če gledamo na blaginjo ljudi, mora v prvi vrsti poskrbeti za tiste, ki so ranljivi, to je izredno pomembno, da jih ne pustimo na cedilu," je ob robu vrha dejala za STA.
Treba je biti pozoren na aktivnosti na ravni EU, pa tudi držav okoli nas, ko pomagajo lastnim gospodarskim sektorjem. S tem se lahko ohranja konkurenčni položaj, je menila.
Gospodarsko ministrstvo je pretekli teden izdalo odredbo o obveznem rednem pošiljanju podatkov o cenah kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, s katero bo država od 1. julija šest mesecev spremljala cene pridelkov in izdelkov v prehranski verigi.
Kot je pojasnila Zagorc, je spremljanje cen kmetijskih in živilskih inputov po verigi orodje, ki ga razvite države že nekaj časa uporabljajo za spremljanje dogajanja v prehranski verigi. "Ocenjujem, da je sicer to bolj helikopterski pogled na neko dogajanje, pa vendarle, če cene spremljaš dlje časa, se iz tega lahko vidi marsikaj," je dejala.
Po njeni oceni sicer ne gre za ukrep, na katerem bi se gradile mikropolitike, mogoče so tudi pričakovanja nekaterih vladnih predstavnikov previsoka. Ob tem je spomnila na ukrep spremljanja cen košarice v trgovinah, ki da ni podal bistvenih blažilnih ukrepov za prebivalstvo, trgovci pa so imeli posledično več škode kot koristi, saj so zahtevali cenejša živila. Če jih niso dobili v Sloveniji, so se obrnili na tuje dobavitelje.
"Mogoče je prav, da se začne vlada na nekem pilotnem primeru učiti spremljati dogajanje v verigi, cenovna razmerja, pa vendarle mislim, da moramo biti predvsem praktični, previdni in na podlagi tega, kar bo pokazalo to obdobje šestih poskusnih mesecev, tudi narediti primerno okolje za spremljanje cen," je še dejala.
Ukrep spremljanja cen košaric je imel medtem po Kuharjevi oceni nekaj pozitivnih učinkov, predvsem na cene živil, ki so bila del tega popisa, veliko pa jih je bilo tudi negativnih. Glede učinkov spremljanja cen po celotni prehranski verigi bo vse odvisno od izvedbe in komuniciranja rezultatov, je opozoril.
"Pri takšnih analizah je bolje biti dolgo časa tiho, preden s prehitrim komuniciranjem podreš to, kar se počasi gradi. Graditi pa se mora občutek, da na trgu veljajo konkurenčna razmerja in da zloraba ali pa izkoriščanje tržne situacije za večje dobičke pač ni več mogoče ali pa dovoljeno," je pojasnil Kuhar.
Po njegovem mnenju bi bilo najboljše, da se s komunikacijo rezultatov počaka do konca analize.
