Ponekod je škoda tudi do 100-odstotna. "Stanje na terenu je slabše, kot smo sprva ocenjevali," je dejal predsednik brežiške območne enote KGZS Boris Orešek.
V Mestni občini Krško je bil po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki jih je pridobila STA, prizadet osrednji del občine v pasu Raka-Veliki trn-Leskovec pri Krškem-Gora-Krško-Videm-Sremič-Zdole. V tem delu so močno prizadeti tudi vinogradi in sadovnjaki, ki so imeli protitočno mrežo. Močno so prizadete tudi manj pogoste kmetijske rastline, kot so krmni grah, ajda, buče in krompir.
V občini je toča po prvih ocenah KGZS poškodovala 200 hektarjev vinogradov, 120 hektarjev koruze, 60 hektarjev žit in 25 hektarjev sadovnjakov. Vse omenjene kulture so poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Brežice je neurje z močnim vetrom in točo prizadelo osrednji del štajerskega dela občine, ki predstavlja eno četrtino površine občine. Prizadet je bil pas od meje s krško občino - Zgornja Pohanca, Arnovo selo, preko Sromelj, Dečnega sela, Pišec do Bojsnega, vse do meje s Hrvaško.
Po prvi oceni KGZS je poškodovanih 200 hektarjev vinogradov, 180 hektarjev koruze, 70 hektarjev nepožetih žit, 29 hektarjev sadovnjakov, 20 hektarjev soje, 15 hektarjev krompirja in vrtnin ter 10 hektarjev buč. Tudi v Brežicah so vse omenjene kulture poškodovane od 30- do 100-odstotno.
V občini Sevnica je toča po podatkih KGZS klestila na območjih katastrski občin Brezovo, Blanca, Studenec, Hubajnica, Telče, Krsinji vrh, Malkovec, Tržišče, Podboršt, Cirnik, Kal in Kompolje. Poškodovanih je bilo 150 hektarjev koruze, 110 hektarjev vinogradov, po 15 hektarjev žit in vrtnin in pet hektarjev sadnega drevja. Slednje je poškodovani do 70-odstotno, vinogradi 50-odstotno, koruza, žita in vrtnine do 40-odstotno.
V občinah Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno je toča po podatkih KGZS poškodovala 100 hektarjev različnih kultur, ki so poškodovane do 30-odstotno.
Po besedah predsednika brežiške območne enote KGZS Borisa Oreška je stanje na terenu slabše, kot so sprva predvidevali, da bo, škoda pa je večja, kot so ocenjevali. O končni oceni škode je sicer za zdaj še težko govoriti, saj se bodo vse razsežnosti na prizadetih kulturah pokazale šele, ko bodo te dozorele, je povedal za STA.
Opozoril je, da takšne toče v Posavju ne pomnijo, saj je bilo v tistih največjih skupkih toče, ki so dosegli premer do 12 centimetrov, tudi do 80 skupaj zlepljenih zrn toče.
Po besedah predsednika KGZS Romana Žvegliča bodo podatki o tem, koliko hektarjev kmetijskih površin je zadnje neurje prizadelo na ravni celotne države, znani v sredo.
