Po besedah specialista za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjana Ferenčaka so bile poljščine v občutljivi fazi, škoda je ogromna.
Žita so sicer zrela, a jih do neurja kmetom povsod še ni uspelo požeti. Ferenčak je za STA ocenil, da je bilo v času neurja požetih približno polovico pomurskih pšeničnih polj.
Koruzo je neurje prizadelo med cvetenjem, opraševanjem in snovanjem storžev, uničilo je ogromno listne mase, stebla pa ponekod tudi polomilo.
Z bučami so imeli kmetje letos že spomladi velike težave, in sicer s kaljivostjo in vznikom. Potem ko so jih ponovno posejali, pa je nedavna toča zaradi nižje razvojne faze popolnoma uničila njihovo listno maso. Od teh posevkov letos ne gre pričakovati nič, je dejal Ferenčak. Pri tistih bučah, ki so vzniknile po prvi setvi, pa bo del plodov preživel, a bo pridelek po njegovem mnenju bistveno manjši.
Tudi na soji je prizadeta listna masa, tam, kjer je bilo žarišče neurja, pa je prav tako visok odstotek preloma stebel.
Poleg omenjenih poljščin so bile v neurju poškodovane tudi sončnice, vrtnine in trajni nasadi.
Ferenčak ocenjuje - čeprav to ni končna številka, saj podatke še zbirajo - da je neurje prizadelo poljščine na 2000 hektarjih pomurskih polj, vendar v različni intenziteti. O višini škode tako še ne more govoriti.
Milan Žižek, kmet iz Rakičana, ki na 50 hektarjih površin prideluje koruzo, oljno ogrščico ter pšenico, je za STA povedal, da je pas neurja prečkal tudi njegova polja, prizadeta jih je bila približno polovica. Do neurja je pospravil oljno ogrščico in požel približno polovico pšeničnih polj, ostalo pšenico in koruzo je toča močno poškodovala. Tudi on višine škode še ne more oceniti, čaka cenitev zavarovalnice.
