Poleg pozitivnega vpliva na zdravje vpliva tudi na gospodarsko vzdržnost, razvoj kmetijske dejavnosti in okolje. Prisotni so soglašali še, da bi prvo merilo pri naročanju morala biti kakovost hrane in ne cena.
Namen posveta z naslovom Slovenska hrana v javnih zavodih, ki sta ga danes organizirali komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bil osvetliti izzive, s katerimi se srečujejo javni zavodi in ponudniki pri oskrbi z lokalnimi živili, ter poiskati možne rešitve, ki jih je moč udejanjiti le z dialogom med vsemi deležniki v verigi, so sporočili iz državnega sveta.
Trenutno javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno, pri čemer se srečujejo z več izzivi. Posebno oviro predstavlja tudi dejstvo, da so ekološki pridelki in živila pogosto v višjem cenovnem razredu, zato jih javni zavodi lahko le občasno vključujejo v svoje jedilnike.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je sveža, lokalno pridelana, zdrava in uravnotežena prehrana za zdravje izjemnega pomena.
"Slovenski kmetje in živilsko predelovalna industrija ter zadruge ponujajo kakovostno hrano s certifikati shem kakovosti, a glavni faktor izbire je še vedno cena, za katero verjamem, da je pomembna, ni pa edina pomembna," pa je poudaril predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec. Tržna pridelava ekoloških živil v Sloveniji po njegovih navedbah ni zadostna, javni zavodi pa ekološka živila vse več kupujejo iz drugih držav.
Barbara Lončarek je predstavila Katalog živil za javno naročanje, ki ga je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, in dejala, da za letos načrtujejo razvoj aplikacije.
Za učinkovito javno naročanje živil je pomembno vzpostaviti skupno točko za lažje naročanje in ponudbo lokalnih živil, ki bi bila v pomoč naročnikom in ponudnikom, pa je menila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Eva Knez.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba najti načine, s katerimi bo prvo merilo pri naročanju v javnih zavodih kakovost hrane. Med možnimi koraki v to smer so sodelujoči izpostavili poenostavitev postopkov javnega naročanja ter uvedbo dolgoročnih pogodb med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil, zagotoviti pa je treba tudi ustrezen nadzor.
Med zaključki posveta je bila izpostavljena višina zneska, ki se namenja za malico, in je subvencionirana s strani države. Za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil je namreč dosedanji znesek prenizek. Enako velja za kosila in druge obroke, ki jih pripravljajo javni zavodi, ki so sicer tržna kategorija, vendar je tudi slednja stroškovno omejena.
Poleg dobrodelnega vpliva na zdravje posameznikov, vključenih v javne zavode, bi spremembe, ki bi zagotovile višji delež sveže in kakovostne slovenske hrane v javnih zavodih, pozitivno vplivale na gospodarsko vzdržnost in razvoj kmetijske dejavnosti ter prispevale k razvoju domače živilske industrije, kar bi bil pomemben prispevek k zagotavljanju prehranske varnosti in poseljenosti slovenskega podeželja. Kratke transportne poti bi hkrati blagodejno vplivale na okolje.
Več napora in sredstev pa je treba nameniti tudi ozaveščanju o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane tako živalskega kot rastlinskega izvora za zdravje, s poudarkom na sezonski hrani, so, kot so zapisali v državnem svetu, še opozorili razpravljavci.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
